Komentar

O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo.

10.11.2018 08:54
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   migracije   emigrant   Slavko Fras   Marakeška deklaracija   Evropska unija   Nemčija   Angela Merkel

Evropska unija potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni.

V teh dneh - predvsem zmagovalci - praznujejo konec prve svetovne vojne (11. novembra 1918). Slovenci se konca vojne spominjamo z veseljem, čeprav so nas v njej postavili na napačno stran. Po tej vojni smo izgubili velik del svojega etničnega ozemlja, predvsem Trst, za katerega so mnogi upali, da ga bodo vrnili Slovencem po drugi svetovni vojni. Vojne proizvajajo begunce in izseljence/emigrante. Po koncu prve svetovne vojne so se mnogi Primorci preselili v Jugoslavijo, po drugi svetovni vojni so mnogi Jugoslovani bežali v Avstrijo, se izseljevali v Argentino, Ameriko, tudi v Italijo. Nekateri so se morali vrniti in so jih jugoslovanske oblasti pobile.

 

Nekdanji (in pokojni) urednik Dela Slavko Fras mi je nekoč - tega bo štirideset let - v nekem prispevku uporabljeno besedo izseljenec popravil v emigrant. Pojasnil mi je, da je za osebo, ki jo imenujem v svojem prispevku in ki naj bi bila sovražnik socializma in Jugoslavije, bolj primerna oznaka emigrant. Novinarska, seveda tudi interna partijska poročila so zaničevala emigrantske organizacije, emigrantske manifestacije in npr. emigrantsko literaturo; nasploh pa se je govorilo o sovražni emigraciji. Jugoslovanske oblasti, tajni agenti, diplomati, dopisniki … so se bojevali zoper slovensko emigracijo, ji podtikali različne škandale in celo atentate. Jugoslovanski (in slovenski) tajni agenti so, če je bilo potrebno, nekatere emigrante celo spravili s sveta. Slovenska organizacija, ki je bila pristojna za te stvari, se je imenovala Izseljenska matica, za katero je bilo znano, da je povezana s tajno politično policijo, torej z Udbo. Razlikovanje med dobrimi izseljenci in slabimi emigranti je bilo rezultat državne politike in udbovske miselnosti.

 

V teh dneh pred devetindvajsetimi leti so Nemci porušili Berlinski zid, ki je bil zgrajen leta 1961, da bi zajezili tok beguncev/izseljencev iz "Nemške demokratične (!) republike" v kapitalistično Zvezno republiko Nemčijo. Angela Merkel ni pobegnila iz Vzhoda na Zahod, ampak se je - v središče nemške politike - preselila, ko je prišlo do združitve leta 1990.

 

Ti dogodki in primeri predstavljajo dober model za razlago aktualnih migracij, beguncev, azilantov in povezanih pojavov. Beguncev in selitev, kolikor hočete. Zaenkrat nimamo dokončnega odgovora na vprašanje, zakaj je Angela Merkel povabila v Nemčijo milijon beguncev oz. izseljencev, gotovo pa je na njeno razmišljanje vplivala njena nemška izkušnja, predvsem politika Zahodne Nemčije, ki je po drugi svetovni vojni Nemce iz Vzhoda sprejemala z enako velikodušnostjo, kot je kraljevina SHS po prvi vojni sprejemala Slovence iz Primorske, ki si jo je bila prilastila Italija. Seveda je šlo v obeh primerih za združevanje članov istega naroda. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko so na dobrodošlico Merklove vplivali evropski demografski problemi in vključevanje priseljencev v nemško gospodarstvo; delni odgovor pa je mogoče najti v kanclerkinem nasprotovanju sistemu "multikulti", ki se je razvil med turškimi priseljenci: Nemci spodbujajo integracijo priseljencev v večinsko nemško kulturo.

 

Naj bo tako ali drugače in naj Evropejci še tako omahujejo glede migrantov: gre za - pravilen ali napačen, večinoma pomanjkljiv - pogled Nemcev, Slovencev oz. Evropejcev. Vse, kar je bilo povedano, velja za ukrepe in dileme držav oz. narodov, ki so tarča priseljevanja. To niso pogledi fašistične Italije po prvi svetovni vojni ali komunistične Nemčije po drugi svetovni vojni, ampak pogledi zahodnih demokratičnih sistemov - po koncu hladne vojne.

 

Pred kratkim sta v slovenski javnosti zaokrožila dokument OZN z naslovom Globalni dogovor o migracijah in panična dilema: naj Slovenija "podpiše" Marakeško deklaracijo ali ne. Marakeška deklaracija je že podpisana in je nekaj drugega kot Globalni dogovor - Global Compact on Migrations, ki naj bi ga poleg ZDA zapuščale nekatere evropske države, kot so Avstrija, Češka, Hrvaška ali Madžarska. Kaj prinaša Globalni dogovor? Gre za 23 "ciljev varnega, urejenega in rednega preseljevanja":

 

"Potrebni so točni in urejeni podatki o istovetnosti migrantov in njihovih razlogih za beg oz. izselitev. Treba je nuditi in prilagajati poti preseljevanja. Omogočiti je treba pošteno in etično zaposlovanje, zavarovati pogoje za spodobno delo. Treba je ugotavljati in zmanjševati ranljivost pri migracijah. Reševati življenja in usklajevati napore v zvezi s pogrešanimi migranti. Okrepiti mednarodni odziv na tihotapljenje migrantov. Bojevati se proti trgovini z ljudmi, jo onemogočiti in izkoreniniti. Z mejami je treba upravljati na celovit, varen in koordiniran način. Okrepiti zanesljivost in predvidljivost pri migracijskih postopkih, pri ustreznem pregledovanju, ocenjevanju in napotitvah. Pridržanje sme biti le skrajno sredstvo, treba si je prizadevati za alternative. Povečati konzularno zaščito, pomoč in sodelovanje ves čas migracijskega cikla. Migrantom je treba omogočiti dostop do temeljnih storitev. Migrante in družbe usposobiti za popolno vključitev in družbeno kohezijo. Odpraviti je treba vse oblike diskriminacije in - da bi preoblikovali dojemanje migracij - uveljavljati na dejstvih utemeljeno javno razpravo. Investirati v razvoj znanja, omogočiti priznavanje kvalifikacij in sposobnosti. Ustvariti pogoje, da bodo migranti in diaspore najbolje prispevali k vzdržnemu razvoju vseh dežel. Uveljavljati hitrejši, varnejši in cenejši prenos nakazil, in spodbujati finančno vključevanje migrantov. Sodelovati pri omogočanju varne in dostojne vrnitve in ponovnega sprejema kot tudi vzdržne reintegracije. Postaviti mehanizme za prenos pravic glede socialnega zavarovanja in doseženih koristi. Okrepiti mednarodno sodelovanje in globalno partnerstvo za varno, urejeno in redno preseljevanje."

 

 

V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da dokument (ki v celoti obsega več kot trideset strani) ne razločuje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. V vsakem primeru se je treba zavedati, da je v Organizaciji združenih narodov več držav, ki migracije proizvajajo in manj takšnih, ki naj bi migrante sprejemale in reševale. Pri razlagi migracij se je treba spomniti znamenitega Pascalovega izreka: Kar je res tostran Pirenejev, ni res onstran Pirenejev. Ni vseeno, ali migracije razlagata komunistični državi, kot sta bili Vzhodna Nemčija in Jugoslavija, ali države, ki begunce sprejemajo. Globalni dogovor o migracijah se nagiba k razumevanju, ki izvira iz držav,  iz katerih migranti odhajajo. 

 

 

Ceterum censeo:

 

 

Evropska unija (navsezadnje podobno kot ZDA) potrebuje svoj lasten pravilnik o migracijah. Ta pravilnik mora izhajati iz interesov držav oz. EU, kamor so migranti namenjeni. Da države, od koder prihajajo, potrebujejo čim boljše deklaracije in dokumente, je tudi jasno, vendar njihovi interesi niso povsem identični z evropskimi (ali ameriškimi).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
3
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,549
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,177
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,608
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,471
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,966
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,891
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,353
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 993
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 706
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,124