Komentar

Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne

Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava narava umetnosti oziroma kakšno je njeno mesto v naravi? Kaj pomeni umetnost za naravnanost človeka v prirodi oziroma kakšen je biološki smisel umetnosti? Pred vami je moj odgovor.

11.11.2018 07:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Tomislav Gotovac   Dan Adlešič   sintrop   kamnita materija   projekcija

Foto: fortnight.ideo.com

S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. 

Osrednja naloga umetnosti je, da v vsakem času izumi novo razvojno strategijo lastnih morfemov, skozi njih pa sproži estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki. Takšen bi bil moj odgovor na vaše vprašanje z univerzalistične pozicije. A to bi bilo preenostavno, brez zadržkov si upam obrniti kamero proti sebi in pred vami izoblikovati mojo izkustveno formulacijo umetnosti.

 

Moj starejši tovariš v umetnosti, Tomislav Gotovac, me je vedno, ko me je srečal, ironično vprašal: "Šta danas mislite vi, suprematni čovek, o umetnosti?" Navkljub njegovi ironičnosti sem kot človek brez humorja to vprašanje jemal kot kompliment, z vso resnostjo sem mu odgovarjal: "Na današnji dan je zame umetnost tisto, kar se začne, ko se revolucija konča!" Ko procesualno zagrabimo misel. Ta pa je vedno zapletena, zato je posledično tudi umetniško delo kompleksno, lepo pa je torej tisto, kar je misleče (Duchamp: "Ni dobre ali slabe umetnosti, je samo umetnost, ki je zelo blizu ali zelo oddaljena od resnice."). Proizvajati umetniško delo je proces, ki nas sili, da ga najprej premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Po retrogardistični stilni formaciji, po Neue Slowenische Kunst (1985-1992), sem skupaj z Dunjo Zupančič povezal koordinatne vesoljske znanosti z novoveško razvojno umetnostjo v lastno celoto, v sekularno morfološko postgravitacijsko umetnost, kateri se je kasneje pridružil Miha Turšič. Tega vsekakor nisem načrtoval, ko sem se vpisoval leta 1980 na umetniško akademijo. Zelo pomembno je, da smo po katerikoli revoluciji bodisi tehnološko ali družbeno pripravljeni na to, da vstopimo v njene energetske tokove, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Največji izum v umetnosti je in vedno bo - novo! Novi ljudje, novi materiali, novo izkustvo. (Vem, da veste, a rad bi vas spomnil, da pomeni v ruščini beseda umetnost - izkustvo). Umetnost je predvsem metodološko odkrivanje "novega". V nadaljevanju se vsi ostali na različne načine priključijo "novemu". Umetnost je bila v preteklih stoletjih in tisočletjih - "ustvarjanje novega". V prejšnjem stoletju se je umetnost iz ustvarjanja preobrazila - v "proizvodnjo novega". Bog ustvarja, mi, ljudje pa proizvajamo! Umetnost pa umre, ko nanjo pozabimo. To je za začetek to.

 

Joj, bralci, dovolite mi, da avtomatično izgovorim še eno lepo frazo o umetnosti: Umetnost je tisto, kar je onstran dobrega in zla. Naj vam poskusim odgovoriti na izhodiščno vprašanje še z biologistično logiko: Biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Predvsem nas obvešča o tem, na kateri točki razvoja smo. Sama stvarnost pa je vsekakor odvisna od naše paranoje, priroda pa od svoje zločinskosti. Seštejmo! Umetnost nima nič opraviti z naravo, ampak čisto nič. Konec odgovora.

 

 

***

 

Ko pred spanjem ugasnem luč v moji knjižnici, se mi v temi vedno znova in znova, že leta prikaže, prazaprav zasveti knjižica, ki je opremljena s florescentnimi platnicami. Med vsemi knjigami mi zasveti samo zato, da bi me spomnila, da živimo v nenehni pritajeni grožnji, ki bi lahko imela nekega dne apokaliptične razsežnosti. Njen naslov je Atomic. Ko jo odprem, vem, da se mi bo v njej prikazal velik naslov: Svetel tunel alkemije, temna luč znanosti!

 

Na začetku zastavljeno vprašanje mi je zelo olajšalo nalogo, da sem si z lahkoto odgovoril na vprašanje, ki sem si ga zastavil ob razstavi Sintrop, ki je nameščena v predstavitvenem prostoru Osmo/za na Tržaški 54: Kaj je to "potopljena projekcija"? Konec odgovarjanja, sedaj je pred vami komentar o razstavi mladega intermedisjkega umetnika Dana Adlešiča, katerega umetniško delo sem prvič videl šele pred kratkim, čeprav je prej že razstavljal, nazadnje v galeriji Aksioma, ki je v tem trenutku poleg galerije Kapelica eno od najvplivnješih razstavišč v mestu. Dan Adlešič je med drugim dobitnik mednarodne študentske nagrade Essel, izšolal pa se je na odlični ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), na oddelku za slednje. Na Akademiji se je specializiral za produktni dizajn, na postdiplomskemu študiju v Eindhovnu pa je diplomiral iz kontekstualnega dizjana.

 

Naj vam na začetku  generalnega referiranja povem, da ne bo udobnega prepoznavnaja in razumevanja njegove "potopljene projekcije", ki je zelo poseben primer umetniškega eksperimentiranja. Tako kratkotrajnega, a tako razsežnega vizualnega fenomena pač ne vidimo pogosto. S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko - pozor! - v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. V projektirano materialnost (horizont) izriše kinetično geometrično formo (krog, točko in črto), ki jo posledično gledamo kot statičen spomin, zelen grafizem laserske projekcije.

 

Kot da bi v jami Altamira na steni gledali florescenten grafizem, umetnika, ki vam s pomočjo laserja vceplja energetski spomin na bodočo abstrakcijo. Dan Adlešič s pomočjo laserja svojo geometrično obliko izriše v "umetni kamen", ta pa ima sposobnost, da nekaj časa zadrži sliko, čeprav je laserska projekcija že nekaj časa izključena. Tako za nekaj sekund postane dobesedno spomin "umetnega kamna". Ravno "potopljena projekcija" je najglobji smisel Danovega umetniškega napora. Čeprav je umetnina utemeljena na fizikalnih zakonitostih, v svojem bistvu to ni umetnina, ki bi delovala na presečišču znanosti in umetnosti, kar je tako značilno za novejše umetniške prakse, temveč je to "umetnina paradigma". Paradigma našega sveta!

 

Poglejmo umetnino od blizu: Naslov razstave je izmišljena beseda sintrop, ki ima velik poetski potencial, istočasno pa nam z njo Adlešič namiguje, da globje pogledamo v besedo - sintropija. Beseda tedna: sintropija je naravna sposobnost številnih kompleksnih sistemov, da se spontano samoorganizirajo k vse višji stopnji notranje urejenosti.

 

Poglejmo postavitev še bliže: Sestavljena je iz projekcijske kapsule, v kateri se nahaja računalniška podpora, ki s pomočjo kinetičnih ogledal manipulira laser. Ta pa je tisti, ki projecira na "umetni kamen" geometrični izris. Drugi objekt postavitve je "umetni kamen", ki ga je umetnik izumil sam. Plastil ga je s pomočjo prozornega epoksija, v katerega je vnesel plast fosforja. "Umetni kamen" je tako postal horizont, nosilec "potopljene projekcije". Obožujem umetnine z avtentičnimi horizonti.

 

Fosfor. Fosfor.

 

Postavitvena potopitev je v primernem oblikoslovnem ravnovesju, ki poleg vsega vsebuje koreografirano mehaniko. Ta nas ves čas pripravlja na trenutek energetskega udara. Vse je podrejeno energetskemu udaru samo zato, da postane "potopitvena projekcija" zelo natančno razvidna. Le-ta manifestira idejo o minljivosti vsega; vse kar se rodi, vključno s soncem in ljudmi, umre; le vesolje ne! V ravnovesju med projekcijo in materialnostjo horizonta vizualizira vso našo pojavnost. Doživljanje celotnega vesolja se zgodi v nekaj sekundah. Mladi umetnik uspešno fokusira fizikalni fenomen samo zato, da ga preusmeri v estetski udar.

 

Naj še enkrat poskusim opisati situacijo za tiste, ki si še ne predstavljajo "potopljene projekcije"; podobna je fenomenu, kot ko bi gledali na TV-plazmi eno in isto vizualno zanko dlje časa, ko pa bi TV ugasnili, bi na zdaj izklopljenem ekranu videli sliko "loopa", njegov spomin.

 

Dan je začel svoje umetniške raziskave v jamah, v njihovi arhetipski temi, kot bi hotel govoriti o sinhronih vesoljih z drugega konca jamskega sistema. Naj vas spomnim, da imamo na našem ozemlju čez desettisoč različnih jam. Dan se sredi noči globoko spusti v svojo florescenčno knjigo!

 

Fosfor, fosfor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,106
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,549
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,803
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,510
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,114
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,476
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 930
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,024
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 834
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 751