Komentar

Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne

Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava narava umetnosti oziroma kakšno je njeno mesto v naravi? Kaj pomeni umetnost za naravnanost človeka v prirodi oziroma kakšen je biološki smisel umetnosti? Pred vami je moj odgovor.

11.11.2018 07:52
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   umetnost   Tomislav Gotovac   Dan Adlešič   sintrop   kamnita materija   projekcija

Foto: fortnight.ideo.com

S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. 

Osrednja naloga umetnosti je, da v vsakem času izumi novo razvojno strategijo lastnih morfemov, skozi njih pa sproži estezije, estetske procese, ki se seštejejo v estetiki. Takšen bi bil moj odgovor na vaše vprašanje z univerzalistične pozicije. A to bi bilo preenostavno, brez zadržkov si upam obrniti kamero proti sebi in pred vami izoblikovati mojo izkustveno formulacijo umetnosti.

 

Moj starejši tovariš v umetnosti, Tomislav Gotovac, me je vedno, ko me je srečal, ironično vprašal: "Šta danas mislite vi, suprematni čovek, o umetnosti?" Navkljub njegovi ironičnosti sem kot človek brez humorja to vprašanje jemal kot kompliment, z vso resnostjo sem mu odgovarjal: "Na današnji dan je zame umetnost tisto, kar se začne, ko se revolucija konča!" Ko procesualno zagrabimo misel. Ta pa je vedno zapletena, zato je posledično tudi umetniško delo kompleksno, lepo pa je torej tisto, kar je misleče (Duchamp: "Ni dobre ali slabe umetnosti, je samo umetnost, ki je zelo blizu ali zelo oddaljena od resnice."). Proizvajati umetniško delo je proces, ki nas sili, da ga najprej premislimo, ga atraktorsko katalogiziramo in asociativno opremimo. Po retrogardistični stilni formaciji, po Neue Slowenische Kunst (1985-1992), sem skupaj z Dunjo Zupančič povezal koordinatne vesoljske znanosti z novoveško razvojno umetnostjo v lastno celoto, v sekularno morfološko postgravitacijsko umetnost, kateri se je kasneje pridružil Miha Turšič. Tega vsekakor nisem načrtoval, ko sem se vpisoval leta 1980 na umetniško akademijo. Zelo pomembno je, da smo po katerikoli revoluciji bodisi tehnološko ali družbeno pripravljeni na to, da vstopimo v njene energetske tokove, da na koncu "starega" poženemo proces "novega". Največji izum v umetnosti je in vedno bo - novo! Novi ljudje, novi materiali, novo izkustvo. (Vem, da veste, a rad bi vas spomnil, da pomeni v ruščini beseda umetnost - izkustvo). Umetnost je predvsem metodološko odkrivanje "novega". V nadaljevanju se vsi ostali na različne načine priključijo "novemu". Umetnost je bila v preteklih stoletjih in tisočletjih - "ustvarjanje novega". V prejšnjem stoletju se je umetnost iz ustvarjanja preobrazila - v "proizvodnjo novega". Bog ustvarja, mi, ljudje pa proizvajamo! Umetnost pa umre, ko nanjo pozabimo. To je za začetek to.

 

Joj, bralci, dovolite mi, da avtomatično izgovorim še eno lepo frazo o umetnosti: Umetnost je tisto, kar je onstran dobrega in zla. Naj vam poskusim odgovoriti na izhodiščno vprašanje še z biologistično logiko: Biologija je besedilo, polno znakov s skritim sporočilom. Predvsem nas obvešča o tem, na kateri točki razvoja smo. Sama stvarnost pa je vsekakor odvisna od naše paranoje, priroda pa od svoje zločinskosti. Seštejmo! Umetnost nima nič opraviti z naravo, ampak čisto nič. Konec odgovora.

 

 

***

 

Ko pred spanjem ugasnem luč v moji knjižnici, se mi v temi vedno znova in znova, že leta prikaže, prazaprav zasveti knjižica, ki je opremljena s florescentnimi platnicami. Med vsemi knjigami mi zasveti samo zato, da bi me spomnila, da živimo v nenehni pritajeni grožnji, ki bi lahko imela nekega dne apokaliptične razsežnosti. Njen naslov je Atomic. Ko jo odprem, vem, da se mi bo v njej prikazal velik naslov: Svetel tunel alkemije, temna luč znanosti!

 

Na začetku zastavljeno vprašanje mi je zelo olajšalo nalogo, da sem si z lahkoto odgovoril na vprašanje, ki sem si ga zastavil ob razstavi Sintrop, ki je nameščena v predstavitvenem prostoru Osmo/za na Tržaški 54: Kaj je to "potopljena projekcija"? Konec odgovarjanja, sedaj je pred vami komentar o razstavi mladega intermedisjkega umetnika Dana Adlešiča, katerega umetniško delo sem prvič videl šele pred kratkim, čeprav je prej že razstavljal, nazadnje v galeriji Aksioma, ki je v tem trenutku poleg galerije Kapelica eno od najvplivnješih razstavišč v mestu. Dan Adlešič je med drugim dobitnik mednarodne študentske nagrade Essel, izšolal pa se je na odlični ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), na oddelku za slednje. Na Akademiji se je specializiral za produktni dizajn, na postdiplomskemu študiju v Eindhovnu pa je diplomiral iz kontekstualnega dizjana.

 

Naj vam na začetku  generalnega referiranja povem, da ne bo udobnega prepoznavnaja in razumevanja njegove "potopljene projekcije", ki je zelo poseben primer umetniškega eksperimentiranja. Tako kratkotrajnega, a tako razsežnega vizualnega fenomena pač ne vidimo pogosto. S pomočjo programirane laserske projekcije želi Dan Adlešič vtisniti energetsko kinetično sliko - pozor! - v spomin kamnite materije in šele posledično v možgane, v predel samospoznavanja in to mu tudi več kot uspe. V projektirano materialnost (horizont) izriše kinetično geometrično formo (krog, točko in črto), ki jo posledično gledamo kot statičen spomin, zelen grafizem laserske projekcije.

 

Kot da bi v jami Altamira na steni gledali florescenten grafizem, umetnika, ki vam s pomočjo laserja vceplja energetski spomin na bodočo abstrakcijo. Dan Adlešič s pomočjo laserja svojo geometrično obliko izriše v "umetni kamen", ta pa ima sposobnost, da nekaj časa zadrži sliko, čeprav je laserska projekcija že nekaj časa izključena. Tako za nekaj sekund postane dobesedno spomin "umetnega kamna". Ravno "potopljena projekcija" je najglobji smisel Danovega umetniškega napora. Čeprav je umetnina utemeljena na fizikalnih zakonitostih, v svojem bistvu to ni umetnina, ki bi delovala na presečišču znanosti in umetnosti, kar je tako značilno za novejše umetniške prakse, temveč je to "umetnina paradigma". Paradigma našega sveta!

 

Poglejmo umetnino od blizu: Naslov razstave je izmišljena beseda sintrop, ki ima velik poetski potencial, istočasno pa nam z njo Adlešič namiguje, da globje pogledamo v besedo - sintropija. Beseda tedna: sintropija je naravna sposobnost številnih kompleksnih sistemov, da se spontano samoorganizirajo k vse višji stopnji notranje urejenosti.

 

Poglejmo postavitev še bliže: Sestavljena je iz projekcijske kapsule, v kateri se nahaja računalniška podpora, ki s pomočjo kinetičnih ogledal manipulira laser. Ta pa je tisti, ki projecira na "umetni kamen" geometrični izris. Drugi objekt postavitve je "umetni kamen", ki ga je umetnik izumil sam. Plastil ga je s pomočjo prozornega epoksija, v katerega je vnesel plast fosforja. "Umetni kamen" je tako postal horizont, nosilec "potopljene projekcije". Obožujem umetnine z avtentičnimi horizonti.

 

Fosfor. Fosfor.

 

Postavitvena potopitev je v primernem oblikoslovnem ravnovesju, ki poleg vsega vsebuje koreografirano mehaniko. Ta nas ves čas pripravlja na trenutek energetskega udara. Vse je podrejeno energetskemu udaru samo zato, da postane "potopitvena projekcija" zelo natančno razvidna. Le-ta manifestira idejo o minljivosti vsega; vse kar se rodi, vključno s soncem in ljudmi, umre; le vesolje ne! V ravnovesju med projekcijo in materialnostjo horizonta vizualizira vso našo pojavnost. Doživljanje celotnega vesolja se zgodi v nekaj sekundah. Mladi umetnik uspešno fokusira fizikalni fenomen samo zato, da ga preusmeri v estetski udar.

 

Naj še enkrat poskusim opisati situacijo za tiste, ki si še ne predstavljajo "potopljene projekcije"; podobna je fenomenu, kot ko bi gledali na TV-plazmi eno in isto vizualno zanko dlje časa, ko pa bi TV ugasnili, bi na zdaj izklopljenem ekranu videli sliko "loopa", njegov spomin.

 

Dan je začel svoje umetniške raziskave v jamah, v njihovi arhetipski temi, kot bi hotel govoriti o sinhronih vesoljih z drugega konca jamskega sistema. Naj vas spomnim, da imamo na našem ozemlju čez desettisoč različnih jam. Dan se sredi noči globoko spusti v svojo florescenčno knjigo!

 

Fosfor, fosfor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,961
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,045
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,531
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,418
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806