Komentar

Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost. 

13.11.2018 00:57
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   avatgardna umetnost   umetnost   avantgarda   IGNOR   OHO   Peter Bürger

Avantgardna umetnost ni le historični pojem za moderno umetnost, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe.

V današnjih časih - in vprašanje je, če je bilo kdaj drugače -, ko se za umetnost ne najde ne denarja ne časa, pač po logiki "čas je denar", ki jo kot večno mantro ponavljajo apologeti realne ekonomije, utemeljene na preživetvenih strategijah, kot edinega smotra našega prebivanja na tem planetu, namesto da bi ugotovili, da za preživetje ni pomembna samo ekonomija, ampak predvsem naša sposobnost, da sami kreiramo (svojo) realnost, pa ne zato, da bi ji ubežali, ampak predvsem zato, da ne umremo od realnosti, kot bi rekel Nietzsche, kot nam jo narekujejo surove materialne okoliščine, na katere običajno nimamo nobenega vpliva, v takšnih, umetnosti izrazito nenaklonjenih časih torej, je nujno potrebno prevrednotiti pojem umetnosti in ugotoviti, kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi.

 

Ni jih malo, ki bi samo zamahnili z roko, češ da je umetnost samo neobvezno razvedrilo po napornem delovniku, in dejansko, če pogledamo realno sliko finančnih zmožnosti povprečnega slovenskega delavca, gre takšno prepričanje z roko v roki s krutim dejstvom, da si ta spremljanje umetnosti - tako finančno kot časovno - vedno težje privošči. Pa vendar za doživetje resnične umetnosti ni potrebno, da sežemo globoko v denarnico, da bi se lahko odpravili na kak drag koncert ali predstavo; zadostuje že, da se sprehodimo po ulici ali zaidemo v kak lokal, kjer naletimo na odlične umetnike, glasbenike, pesnike, plesalce, igralce, ki bodo svojo umetnost izvajali zastonj, pač iz gole potrebe po umetniškem izražanju, ki prav tako, poleg fizičnega preživetja, sodi med primarne človeške potrebe.

 

Glavni problem torej ni v tem, da si umetnosti ne moremo tako ali drugače privoščiti, ampak v tem, da je umetnost še vse kaj drugega, mnogo bolj bistvenega kot neobvezno, prijetno in sproščujoče preživljanje prostega časa, ki ga je resnici na ljubo vedno manj.

 

 

 

 

Kaj je torej umetnost, ima umetnost moč, da spreminja svet, je umetnost lahko oziroma ali mora biti nevarna za obstoječi družbeni red? To so vprašanja, ki presegajo neprestana sklicevanja na golo preživetveno mantro in nam odstirajo globlji smisel naše eksistence, ki ga ni tako enostavno opredeliti. Umetnost že od nekdaj reflektira stvarnost, v kateri nastaja, in ker ta stvarnost ni vedno lepa, tudi umetnost ni tukaj zato, da jo olepšuje, ampak predvsem zato, da pokaže tudi njeno temno, neprivlačno, marsikdaj namerno spregledano in potlačeno plat.

 

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega vsakdana, je tu še umetnost, ki reflektira to puščobnost do te mere, da drami iz otopelosti, da provocira, da vznemirja, da ljudi meče iz udobnih foteljev in jih napeljuje k razmišljanju, da njihova eksistenca nikakor ni nekaj samoumevnega, in tako umetnost običajno imenujemo avantgardna umetnost.

 

Peter Bürger, slavni teoretik avantgardne umetnosti, je to označil kot "napad na institucijo avtonomne umetnosti, kot obstaja v meščanski družbi, ter kot sredstvo za doseganje družbene spremembe s ponovno navezavo umetnosti na živo družbo". Avantgardna umetnost torej ni samo historični pojem za moderno umetnost, ki je začela nastajati v 19. stoletju, ampak je vsaka umetnost, ki poskuša po Bürgerju "napeljati na družbeno dejanje, usmerjeno k spreminjanju družbe". Tudi sam izraz avantgarda je od sredine devetnajstega stoletja služil kot oznaka za vsako "radikalno ali napredno dejavnost", ne samo na umetniških, pač pa na vseh družbenih področjih. Pri tem seveda ne mislimo samo na spremembe v mišljenju, torej ideološke spremembe, temveč tudi na tehnološke izboljšave in inovacije, ki so na primer v slikarstvu, pa tudi v literaturi, glasbi, plesu, arhitekturi in drugih umetniških panogah pomenile določen preboj oziroma odklon od ustaljenih in splošno sprejetih oblik izražanja.

 

V Sloveniji poznamo veliko umetniških skupin, ki so spreminjale našo ustaljeno percepcijo o umetnosti, med njimi naj omenim samo dve morda najbolj legendarni iz šestdesetih oziroma sedemdesetih let minulega stoletja, to sta skupini OHO in Pupilija Ferkverk. Kljub različnim umetniškim področjem, katerim sta pripadali, prva je izhajala iz likovne, druga pa iz gledališke sfere, je obema skupno to, da sta radikalno zaznamovali sodobno umetniško sceno in da bi bila brez njiju naša percepcija umetnosti veliko bolj omejena. Zaradi omejenosti prostora tokrat ne moremo podrobneje spregovoriti o dosežkih in pomenu obeh skupin, pač pa se bomo namesto tega osredotočili na podobno skupino, ki izvorno izhaja iz pesniškega sveta, da bi se postopoma razširila v originalni multimedijski umetniški projekt, h kateremu se postopoma priključujejo razni umetniki iz različnih umetniških panog, da bi na svojih nastopih, ki praviloma potekajo vsako zadnjo sredo v mesecu v klubu Gromka na Metelkovi, in to že tretje leto, ustvarili edinstveno simbiozo med peto in recitirano besedo, vrhunsko avtorsko glasbo, igralskimi in plesnimi vložki, performansi in happeningi ter drugimi načini umetniškega izražanja.

 

Skupina, ki je, kot rečeno, v izhodišču nastala kot samostojni pesniški festival, se imenuje IGNOR in definitivno nadaljuje tradicijo avantgardne umetnosti v vseh njenih pomenih: kot inovacija in agitacija k družbenim spremembam, seveda ne kot ideološka agitacija, ampak kot odprt koncept, v katerega se lahko vključijo vsi vrhunski umetniki, in tudi se, saj jih je z vsakim nastopom več, v neponovljiv vsakokratni dogodek, ki po mojem mnenju izraža tisto, čemur po navadi rečemo živa umetnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,992
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,350
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,008
04/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,565
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,406
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,557
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,320
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,153
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 911