Komentar

Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!

Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi razvpiti Zahar Prilepin, in sicer na povabilo Centra slovanskih kultur iz Ljubljane in Ruskega kulturnega centra. Prilepin, ki ga nekateri označujejo za najpopularnejšega in najbolj branega sodobnega ruskega pisatelja. Toda kritiki so bili doslej drugačnega mnenja; njegova dela so slabo ocenili, v nekaterih knjigah je moč razbrati celo antisemitizem. Tudi sicer je Prilepin (1975) posebna zgodba v ruski literaturi. Preden je postal novinar in pisatelj, je bil pripadnik posebnih policijskih sil, imenovanih Omon, ki so namenjene razbijanju protestov. Zahar Prilepin se je v letih 1996-1999 boril v Čečeniji, potem pa je izstopil iz represivnega aparata in se včlanil v Narodno boljševiško stranko Rusije. Uniformo je ponovno oblekel na začetku lanskega leta, ko se je priključil paravojaškim enotam, ki so se v Donecku borile na strani proruskih separatistov. Njegovo delovanje je odtlej problematično predvsem za Ukrajino, ki ga je uvrstila na seznam teroristov, podobno so se doslej odzvale tudi nekatere druge države. Letos poleti, denimo, so mu varnostni organi Bosne in Hercegovine prepovedali vstop v državo (želel je nastopiti na knjižnem sejmu v Banja Luki), češ da bi njegova prisotnost v tej državi predstavljala "grožnjo varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom". Udeležba Zaharja Prilepina na Slovenskem knjižnem sejmu ni ravno navdušila Ukrajincev, zato tudi objavljamo kritični prispevek veleposlanika Ukrajine, ki je zaradi povabila Prilepinu, naj nastopi na sejmu, že opravil neformalni pogovor na ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, vse skupaj pa bo bržkone zelo zanimalo tudi novega ministra za kulturo Dejana Prešička.

 

14.11.2018 23:00
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Zahar Prilepin   Slovenski knjižni sejem   Cankarjev dom   Donbas   Doneck   paravojaška enota   Rusija   Ukrajina   literatura

"Kot uradni predstavnik Ukrajine sem globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da se tovrsten dogodek organizira na ozemlju Republike Slovenije, ki je država članica EU."

Lani sem že povedal svoje osebno mnenje ter izrazil svoje dojemanje in veliko zaskrbljenost zaradi poskusov Ruske federacije, da bi z tako imenovanimi "kulturnimi dogodki" - pri tem predvsem mislim na koncert Zbora Rdeče armade Alexandrov v Ljubljani - legalizirala vse svoje nezakonite dejavnosti in aktivnosti na začasno okupiranem ozemlju Ukrajine. V letošnjem letu lahko opazujemo še en možen "kulturni dogodek", kar naj bi bil literarni večer Zahara Prilepina (Yevgen Prilepin), ki ga za 25. novembra 2018 v Ljubljani skupaj načrtujeta Center slovanskih kultur (Slovenija) in Ruski kulturni center v okviru 34. Slovenskega knjižnega sejma. V zvezi s tem bi rad poudaril, da je Zahar Prilepin eden izmed ruskih teroristov, ki se borijo proti ukrajinski vojski v Donbasu, kršijo vse norme in načela mednarodnega prava ter zakonodajo Ukrajine.

 

Od leta 2015 je Zahar Prilepin svetovalec t.i. načelnika samooklicane Doneške ljudske republike. Taisti Zahar Prilepin spodbuja in poveličuje vojaško delovanje terorističnih skupin, ki so okupirale ukrajinsko suvereno ozemlje (vir). Leta 2017 so varnostni organi Ukrajine vložili predlog za kazenski pregon zoper Zahara Prilepina in uvedbo predkazenskega postopka zaradi storitve kaznivega dejanja udeležbe v dejavnosti teroristične skupine in financiranja terorizma v skladu s Kazenskim zakonikom Ukrajine.

 

Kot uradni predstavnik Ukrajine sem globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da se tovrsten dogodek organizira na ozemlju Republike Slovenije, ki je država članica EU. Slovenska država je na najvišji ravni uradno obsodila agresijo na območju Doneške in Luganske regije ter pozvala Rusko federacijo, da nemudoma preneha finančno, vojaško in drugače podpirati proruske marionete.

 

Vas, spoštovane bralke in cenjene bralce, bi rad opozoril na še eno dejstvo o najvišji stopnji hinavščine, ki jo je pokazala Ruska federacija. Namreč, 20. novembra 2015 je bil članek priznanega strokovnjaka in izvedenca na področju kazenskega prava Raphaela Lemkina z naslovom "Sovjetski genocid v Ukrajini", ki je posvečen  Holodomoru – veliki lakoti, ki jo je umetno ustvaril stalinistični režim v Ukrajini, dodan v Rusiji na federalni seznam gradiva z ekstremistično vsebino.

 

Istočasno je ruski gverilec Zahar Prilepin prejel državno odlikovanje za tako imenovane "kulturne dosežke".

 

Na tem mestu je tudi smiselno spomniti in poudariti, da je bosanska obveščevalno varnostna agencija marca 2018 iz varnostnih razlogov prepovedala vstop v državo Zaharu Prilepinu, ki je načrtoval izvedbo podobne literarne prireditve v Banji Luki, ki je de facto prestolnica bosanske Republike Srbske.

 

Udeležba Zahara Prilepina na 34. slovenskem knjižnem sejmu nima prav nič skupnega ne s kulturo in ne s kulturnimi dogodki. Zato se mednarodna skupnost ne sme zatiskati oči pred dejstvom, da Ruska federacija uporablja vse možne načine, tudi takšne "kulturne dogodke", da krepi svoj vpliv in legalizira vse svoje mednarodno nezakonite dejavnosti in aktivnosti preko vključevanja tujih partnerjev v svojo propagandno strategijo.

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Vzporedna država
3
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,614
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,398
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,278
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,192
06/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
07/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,745
08/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 690
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
10/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603