Komentar

Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja

Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica Evrope. Nato pa decembra nastopi mrk, ki traja vse tja do naslednjega novembra. V Ljubljani poznamo samo en umetnški vrhunec leta, v resnih prestolnicah so najmanj trije. V tej množici novembrskih odličnosti je bilo kar nekaj izvrstnih dogodkov, ki so me pretresli in na novo osmislili.

18.11.2018 09:16
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Saša Spačal   Intrafluks   narava   umetnost   vdih   izdih   Jose Manuel Barroso   Jani Pirnat   Vinko Globokar

Fotografije: Flickr in Miha Godec

Saša Spačal s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo.

Pred vami imam namen komentirati kompleksno umetnino Saše Spačal in kuratorja Janija Pirnata, ki nosi skrivni naslov Intrafluks. Za razliko od prejšnjega tedna, ko sem reflektiral laserski grafit mladega Dana Adlešiča, bom danes premišljeval umetnino umetnice "srednje" generacije, Saše Spačal. Njen vstop v umetniško mrežo Ljubljane ima neobičajno zaporedje, drugačno kot ga ima v našem mestu akademska "likovna" kariera. Saša Spačal je vstopila v umetnost prek humanističnega izobraževanja, prek raziskovanja in odgovornega eksperimentiranja. Pomemben vpliv na njeno formativno logiko je imelo zagotvo njeno bivanje na Japonskem. Z umetnostjo se poklicno ukvarja  šele osem let, kar je le nekaj let več kot Dan Adlešič. V tem času je proizvedla cel niz izvrstnih umetniških materializacij, ki sem jih kot njen sodobnik spremljal na različnih predstavitvenih ploščadih. Zadnja umetnina s tajnim naslovom Interfluks je njen umetniški seštevek in višek v vseh smislih.

 

Seveda je komentar prekratka medijska oblika, da bi lahko bil tudi sam tako kompleksen, kot je Sašina umetnina. Upam, da bo kljub temu pred vami zažarel vsaj en del umetnine, navsezadnje pa si jo lahko ogledate še vse tja do meseca januarja v Vžigalici, dislocirani galeriji Mestnega muzeja. Pred seboj gledam pomemben biotehnološki organizem, ki bo v bodočnosti potreben analitično kritične vmestive. To, kar sedaj berete, ni kritiška refleksija, je le izraz mojega navdušenja.

 

Umetnina Intrafluks nam že na prvi pogled izriše logiko krogotoka, ki kroži med radostjo in žalostjo živega, med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja. Čustveni razpon krogotoka je globoko zakodiran v biološko-tehnološki mehčini umetnine. Zakodiran je v mehkem trebuhu znanosti. Umetnica pa deluje na intermedijskem preseščišču obeh - znanosti in umetnosti.

 

Intrafluks je odličen primer mojega doživljanja novembrskih dni, ki nihajo med veliko radostjo in žalostjo. Določa pa jo funkcionalna logika. Umetnina je delujoča! Že kar nekaj časa imam potrebo, da bi vam opisal razliko med skulpturo Augusta Rodina (Meščani Calisa, 19. stoletje), ki je nefunkcionalna in istočasno metafizična, ter Vladimirja Tatlina (Letatlin, 20.stoletje), ki je delujoča, se pravi funkcionalna. Poskusimo!

 

 

 

 

Didaktična situacija: Na eni od naših razstav v Bruslju sem se srečal s tedanjim evropskim komisarjem Josejem Manuelom Barrosom. Ker je bralcem na portalu+ znano, da stojim na poziciji levega anarhizma, si lahko mislite, da nisem bil ravno navdušen nad njegovo hierarhično avtoriteto, toda iskazalo se je, da je Barosso mož z najvišjo možno stopnjo zavesti o sodobni in razvojni umetnosti. Tako da ga od takrat naprej razumem kot duhovno avtoriteto, ki je vredna spoštovanja. No, in zdaj k bistvu: Vprašal me je, če poznam umetnika Panamarenka, in če ga, kako bi opisal razliko med seboj in Panamarenkom. Z največjim veseljem sem mu potrdil, da Panamarenka več kot dobro poznam. In zdaj razlika: skulpture Panamarenka so nefunkcionalne, njegovi leteči stroji so neleteči, njegovi umetniški aparati so nedelujoči. Njihova začudna naloga je, da so umetnost sama, da so metafizični komunikatorji. Dunjini, Mihovi in moji umetniški sateliti pa so funkcionalni! Kot takšni so delujoči in procesirajo točno določene algoritemske naloge. Zaenkrat še vedno niso na orbiti, a so že delujoči in preizkušeni. So oboje, znastveno-tehnološki produkt in tudi umetnost sama. Konec učnega primera!

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine. Njena umetnina Intrafluks v svoji sredici dokazuje ravno nasprotne teze o umetnosti, kot jih zagovarjam sam. Za hip je celo zamajala moje notranje prepričanje o umetnosti.  Saša s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. To neizprosno idejo procesira v svoji trodelni galerijski postavitvi. Njen osrednji galerijski prostor je na presečišču Inspirij-a (vdiha) in Ekspirij-a (izdiha). Njuno presečišče pa je naslovila Simbiom, vsi trije prostori skupaj s svojo logiko krogotoka dokazujejo neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo.

 

Naj ponovim: sam sem popolnoma nasproten od njenih hipotez. Metodolško razdvajam umetniške od prirodnih sistemov. V svojih umetniških sistemih vedno znova dokazujem, da priroda ne more biti lepa, ker se ne more samoreflektitati. Razen če sebe doživljamo kot vmesnik prirode. Ampak ... tisto, kar je "samo na sebi", nima sprožilca estezije, ki rezultira v estetsko žarjenje ... v "lepo"! Narava tega sprožilca nima, zato ne more biti lepa, ker preprosto - samo je. Človek pa proizvede tisto, česar priroda ne more. To, kar me kljub vsemu povezuje z mišljenjem Saše Spačal, je to, da tudi njena umetnina dokazuje, da smrti ni! Paradoks pa je v tem, da njena umetnina vsebuje najvišjo stopnjo estetske emancije.

 

 

 

 

 

Zemlja /

 

Osrednje gibalo živega segmenta njene umetnine je bakterija Rhizobium, ki biva v koreninah detelje in je naseljena v centralnem delu postavitve Simbiom. Bakterija Rhizobium je osrednje gibalo živega dela skulpture. Bakterija se pogaja z rastlino, z deteljo, tako, da ta postane gostitelj bakterije. Vem, da veste, da so bakterije živemu organizmu lahko nevarne, ali pa ga podpirajo v rasti in razvoju, če pa želijo preživeti, morajo poiskati simbiotični odnos z gostiteljem. Usklajevanje parazita in gostitelja poteka s pogajanji posebne vrste.

 

 

Stik /

 

V primeru bakterije Rhizobium je bila detelja pripravljena preoblikovati svoje korenine. Detelja dejansko omogoči bakteriji organsko bivalno enoto. Ko pride do obojestranske, "dobre" simbioze, se lahko začne proces, usmerjen v dve meta-smeri: v levi prostor, v radost bivanja in v desni prostor, v žalost samo. V prostoru radosti lahko obiskovalec s predihavanjem bakterijskega toka doživi radost, če ne pa vsaj pomiritev.

 

Ilustracija: podobno logiko sem doživel na selekciji za kozmonavta, ko sem se oblačil v vesoljsko obleko Sokol. Po namestivi obleke, ki v bistvu ni obleka, ampak je bolj hiša, so me vedno z lepo mero humorja vprašali, kakšen zrak naj mi namešajo: ali mediteranskega ali alpskega, da se bom počutil v obleki kot doma. V predihavanju radosti se nam izoblikuje tehnoutopična vizija bodočnosti, ko se bomo lahko v neki drugi kozmični resničnosti spominjali zibelke Zemlje in predihavanja njenega zraka.

 

V prostoru izdihavanja pa obiskovalci razstave prenesejo svoje mikrobiome na pozunanjena skulpturalna pljuča, avtorica v spremnem tekstu zapiše: "Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov se vztrajno spirajo. Vendar se vseh človeških izločkov ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi, vroči zemlji, ki jo onesnažujejo." Tako nastopi občutek minevanja, ta pa posledično proizvede občutek žalosti.

 

 

 

 

Digresija pred finalom: V osnovi je vdih radost življenja, izdih pa bližanje neživljenju. Čeprav se avtorica Saša Spačal v nobenem trenutku ne nanaša na skladatelja Vinka Globokarja, ne morem mimo njegove skladbe Dih/Vzdih, za katero Globokar sam pravi, da je takšno delo, "da ge ne more nikoli v isti obliki ponoviti, zato se z njim približuje utopičnosti". Vinku Globokarju želim ob tej priložnosti, da doživi še veliko radostnih dni. Konec digresije.

 

Na tem mestu začne umetnina Saše Spačal šele dobivati smisel v svoji kompleksni heterotopičnosti. V galerijskem prostoru poleg vsega nevidnega vidimo mikrobiomske kapsule in svet se zavti še v en krogotok, v katerem omogočamo eden drugega. Vsi smo zelo, zelo povezani. Saša Spačal meni, da je tudi umetnost povezana s prirodo! Dr. Mitja Peruš: Eden v vsem in vse v enem!

 

Finale: Zemlja/stik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885