Komentar

Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja

Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica Evrope. Nato pa decembra nastopi mrk, ki traja vse tja do naslednjega novembra. V Ljubljani poznamo samo en umetnški vrhunec leta, v resnih prestolnicah so najmanj trije. V tej množici novembrskih odličnosti je bilo kar nekaj izvrstnih dogodkov, ki so me pretresli in na novo osmislili.

18.11.2018 09:16
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Saša Spačal   Intrafluks   narava   umetnost   vdih   izdih   Jose Manuel Barroso   Jani Pirnat   Vinko Globokar

Fotografije: Flickr in Miha Godec

Saša Spačal s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo.

Pred vami imam namen komentirati kompleksno umetnino Saše Spačal in kuratorja Janija Pirnata, ki nosi skrivni naslov Intrafluks. Za razliko od prejšnjega tedna, ko sem reflektiral laserski grafit mladega Dana Adlešiča, bom danes premišljeval umetnino umetnice "srednje" generacije, Saše Spačal. Njen vstop v umetniško mrežo Ljubljane ima neobičajno zaporedje, drugačno kot ga ima v našem mestu akademska "likovna" kariera. Saša Spačal je vstopila v umetnost prek humanističnega izobraževanja, prek raziskovanja in odgovornega eksperimentiranja. Pomemben vpliv na njeno formativno logiko je imelo zagotvo njeno bivanje na Japonskem. Z umetnostjo se poklicno ukvarja  šele osem let, kar je le nekaj let več kot Dan Adlešič. V tem času je proizvedla cel niz izvrstnih umetniških materializacij, ki sem jih kot njen sodobnik spremljal na različnih predstavitvenih ploščadih. Zadnja umetnina s tajnim naslovom Interfluks je njen umetniški seštevek in višek v vseh smislih.

 

Seveda je komentar prekratka medijska oblika, da bi lahko bil tudi sam tako kompleksen, kot je Sašina umetnina. Upam, da bo kljub temu pred vami zažarel vsaj en del umetnine, navsezadnje pa si jo lahko ogledate še vse tja do meseca januarja v Vžigalici, dislocirani galeriji Mestnega muzeja. Pred seboj gledam pomemben biotehnološki organizem, ki bo v bodočnosti potreben analitično kritične vmestive. To, kar sedaj berete, ni kritiška refleksija, je le izraz mojega navdušenja.

 

Umetnina Intrafluks nam že na prvi pogled izriše logiko krogotoka, ki kroži med radostjo in žalostjo živega, med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja. Čustveni razpon krogotoka je globoko zakodiran v biološko-tehnološki mehčini umetnine. Zakodiran je v mehkem trebuhu znanosti. Umetnica pa deluje na intermedijskem preseščišču obeh - znanosti in umetnosti.

 

Intrafluks je odličen primer mojega doživljanja novembrskih dni, ki nihajo med veliko radostjo in žalostjo. Določa pa jo funkcionalna logika. Umetnina je delujoča! Že kar nekaj časa imam potrebo, da bi vam opisal razliko med skulpturo Augusta Rodina (Meščani Calisa, 19. stoletje), ki je nefunkcionalna in istočasno metafizična, ter Vladimirja Tatlina (Letatlin, 20.stoletje), ki je delujoča, se pravi funkcionalna. Poskusimo!

 

 

 

 

Didaktična situacija: Na eni od naših razstav v Bruslju sem se srečal s tedanjim evropskim komisarjem Josejem Manuelom Barrosom. Ker je bralcem na portalu+ znano, da stojim na poziciji levega anarhizma, si lahko mislite, da nisem bil ravno navdušen nad njegovo hierarhično avtoriteto, toda iskazalo se je, da je Barosso mož z najvišjo možno stopnjo zavesti o sodobni in razvojni umetnosti. Tako da ga od takrat naprej razumem kot duhovno avtoriteto, ki je vredna spoštovanja. No, in zdaj k bistvu: Vprašal me je, če poznam umetnika Panamarenka, in če ga, kako bi opisal razliko med seboj in Panamarenkom. Z največjim veseljem sem mu potrdil, da Panamarenka več kot dobro poznam. In zdaj razlika: skulpture Panamarenka so nefunkcionalne, njegovi leteči stroji so neleteči, njegovi umetniški aparati so nedelujoči. Njihova začudna naloga je, da so umetnost sama, da so metafizični komunikatorji. Dunjini, Mihovi in moji umetniški sateliti pa so funkcionalni! Kot takšni so delujoči in procesirajo točno določene algoritemske naloge. Zaenkrat še vedno niso na orbiti, a so že delujoči in preizkušeni. So oboje, znastveno-tehnološki produkt in tudi umetnost sama. Konec učnega primera!

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine. Njena umetnina Intrafluks v svoji sredici dokazuje ravno nasprotne teze o umetnosti, kot jih zagovarjam sam. Za hip je celo zamajala moje notranje prepričanje o umetnosti.  Saša s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. To neizprosno idejo procesira v svoji trodelni galerijski postavitvi. Njen osrednji galerijski prostor je na presečišču Inspirij-a (vdiha) in Ekspirij-a (izdiha). Njuno presečišče pa je naslovila Simbiom, vsi trije prostori skupaj s svojo logiko krogotoka dokazujejo neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo.

 

Naj ponovim: sam sem popolnoma nasproten od njenih hipotez. Metodolško razdvajam umetniške od prirodnih sistemov. V svojih umetniških sistemih vedno znova dokazujem, da priroda ne more biti lepa, ker se ne more samoreflektitati. Razen če sebe doživljamo kot vmesnik prirode. Ampak ... tisto, kar je "samo na sebi", nima sprožilca estezije, ki rezultira v estetsko žarjenje ... v "lepo"! Narava tega sprožilca nima, zato ne more biti lepa, ker preprosto - samo je. Človek pa proizvede tisto, česar priroda ne more. To, kar me kljub vsemu povezuje z mišljenjem Saše Spačal, je to, da tudi njena umetnina dokazuje, da smrti ni! Paradoks pa je v tem, da njena umetnina vsebuje najvišjo stopnjo estetske emancije.

 

 

 

 

 

Zemlja /

 

Osrednje gibalo živega segmenta njene umetnine je bakterija Rhizobium, ki biva v koreninah detelje in je naseljena v centralnem delu postavitve Simbiom. Bakterija Rhizobium je osrednje gibalo živega dela skulpture. Bakterija se pogaja z rastlino, z deteljo, tako, da ta postane gostitelj bakterije. Vem, da veste, da so bakterije živemu organizmu lahko nevarne, ali pa ga podpirajo v rasti in razvoju, če pa želijo preživeti, morajo poiskati simbiotični odnos z gostiteljem. Usklajevanje parazita in gostitelja poteka s pogajanji posebne vrste.

 

 

Stik /

 

V primeru bakterije Rhizobium je bila detelja pripravljena preoblikovati svoje korenine. Detelja dejansko omogoči bakteriji organsko bivalno enoto. Ko pride do obojestranske, "dobre" simbioze, se lahko začne proces, usmerjen v dve meta-smeri: v levi prostor, v radost bivanja in v desni prostor, v žalost samo. V prostoru radosti lahko obiskovalec s predihavanjem bakterijskega toka doživi radost, če ne pa vsaj pomiritev.

 

Ilustracija: podobno logiko sem doživel na selekciji za kozmonavta, ko sem se oblačil v vesoljsko obleko Sokol. Po namestivi obleke, ki v bistvu ni obleka, ampak je bolj hiša, so me vedno z lepo mero humorja vprašali, kakšen zrak naj mi namešajo: ali mediteranskega ali alpskega, da se bom počutil v obleki kot doma. V predihavanju radosti se nam izoblikuje tehnoutopična vizija bodočnosti, ko se bomo lahko v neki drugi kozmični resničnosti spominjali zibelke Zemlje in predihavanja njenega zraka.

 

V prostoru izdihavanja pa obiskovalci razstave prenesejo svoje mikrobiome na pozunanjena skulpturalna pljuča, avtorica v spremnem tekstu zapiše: "Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov se vztrajno spirajo. Vendar se vseh človeških izločkov ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi, vroči zemlji, ki jo onesnažujejo." Tako nastopi občutek minevanja, ta pa posledično proizvede občutek žalosti.

 

 

 

 

Digresija pred finalom: V osnovi je vdih radost življenja, izdih pa bližanje neživljenju. Čeprav se avtorica Saša Spačal v nobenem trenutku ne nanaša na skladatelja Vinka Globokarja, ne morem mimo njegove skladbe Dih/Vzdih, za katero Globokar sam pravi, da je takšno delo, "da ge ne more nikoli v isti obliki ponoviti, zato se z njim približuje utopičnosti". Vinku Globokarju želim ob tej priložnosti, da doživi še veliko radostnih dni. Konec digresije.

 

Na tem mestu začne umetnina Saše Spačal šele dobivati smisel v svoji kompleksni heterotopičnosti. V galerijskem prostoru poleg vsega nevidnega vidimo mikrobiomske kapsule in svet se zavti še v en krogotok, v katerem omogočamo eden drugega. Vsi smo zelo, zelo povezani. Saša Spačal meni, da je tudi umetnost povezana s prirodo! Dr. Mitja Peruš: Eden v vsem in vse v enem!

 

Finale: Zemlja/stik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,897
02/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,528
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,240
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,167
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,670
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,934
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,333
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,344
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,145
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,428