Komentar

Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja

Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica Evrope. Nato pa decembra nastopi mrk, ki traja vse tja do naslednjega novembra. V Ljubljani poznamo samo en umetnški vrhunec leta, v resnih prestolnicah so najmanj trije. V tej množici novembrskih odličnosti je bilo kar nekaj izvrstnih dogodkov, ki so me pretresli in na novo osmislili.

18.11.2018 09:16
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Saša Spačal   Intrafluks   narava   umetnost   vdih   izdih   Jose Manuel Barroso   Jani Pirnat   Vinko Globokar

Fotografije: Flickr in Miha Godec

Saša Spačal s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo.

Pred vami imam namen komentirati kompleksno umetnino Saše Spačal in kuratorja Janija Pirnata, ki nosi skrivni naslov Intrafluks. Za razliko od prejšnjega tedna, ko sem reflektiral laserski grafit mladega Dana Adlešiča, bom danes premišljeval umetnino umetnice "srednje" generacije, Saše Spačal. Njen vstop v umetniško mrežo Ljubljane ima neobičajno zaporedje, drugačno kot ga ima v našem mestu akademska "likovna" kariera. Saša Spačal je vstopila v umetnost prek humanističnega izobraževanja, prek raziskovanja in odgovornega eksperimentiranja. Pomemben vpliv na njeno formativno logiko je imelo zagotvo njeno bivanje na Japonskem. Z umetnostjo se poklicno ukvarja  šele osem let, kar je le nekaj let več kot Dan Adlešič. V tem času je proizvedla cel niz izvrstnih umetniških materializacij, ki sem jih kot njen sodobnik spremljal na različnih predstavitvenih ploščadih. Zadnja umetnina s tajnim naslovom Interfluks je njen umetniški seštevek in višek v vseh smislih.

 

Seveda je komentar prekratka medijska oblika, da bi lahko bil tudi sam tako kompleksen, kot je Sašina umetnina. Upam, da bo kljub temu pred vami zažarel vsaj en del umetnine, navsezadnje pa si jo lahko ogledate še vse tja do meseca januarja v Vžigalici, dislocirani galeriji Mestnega muzeja. Pred seboj gledam pomemben biotehnološki organizem, ki bo v bodočnosti potreben analitično kritične vmestive. To, kar sedaj berete, ni kritiška refleksija, je le izraz mojega navdušenja.

 

Umetnina Intrafluks nam že na prvi pogled izriše logiko krogotoka, ki kroži med radostjo in žalostjo živega, med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja. Čustveni razpon krogotoka je globoko zakodiran v biološko-tehnološki mehčini umetnine. Zakodiran je v mehkem trebuhu znanosti. Umetnica pa deluje na intermedijskem preseščišču obeh - znanosti in umetnosti.

 

Intrafluks je odličen primer mojega doživljanja novembrskih dni, ki nihajo med veliko radostjo in žalostjo. Določa pa jo funkcionalna logika. Umetnina je delujoča! Že kar nekaj časa imam potrebo, da bi vam opisal razliko med skulpturo Augusta Rodina (Meščani Calisa, 19. stoletje), ki je nefunkcionalna in istočasno metafizična, ter Vladimirja Tatlina (Letatlin, 20.stoletje), ki je delujoča, se pravi funkcionalna. Poskusimo!

 

 

 

 

Didaktična situacija: Na eni od naših razstav v Bruslju sem se srečal s tedanjim evropskim komisarjem Josejem Manuelom Barrosom. Ker je bralcem na portalu+ znano, da stojim na poziciji levega anarhizma, si lahko mislite, da nisem bil ravno navdušen nad njegovo hierarhično avtoriteto, toda iskazalo se je, da je Barosso mož z najvišjo možno stopnjo zavesti o sodobni in razvojni umetnosti. Tako da ga od takrat naprej razumem kot duhovno avtoriteto, ki je vredna spoštovanja. No, in zdaj k bistvu: Vprašal me je, če poznam umetnika Panamarenka, in če ga, kako bi opisal razliko med seboj in Panamarenkom. Z največjim veseljem sem mu potrdil, da Panamarenka več kot dobro poznam. In zdaj razlika: skulpture Panamarenka so nefunkcionalne, njegovi leteči stroji so neleteči, njegovi umetniški aparati so nedelujoči. Njihova začudna naloga je, da so umetnost sama, da so metafizični komunikatorji. Dunjini, Mihovi in moji umetniški sateliti pa so funkcionalni! Kot takšni so delujoči in procesirajo točno določene algoritemske naloge. Zaenkrat še vedno niso na orbiti, a so že delujoči in preizkušeni. So oboje, znastveno-tehnološki produkt in tudi umetnost sama. Konec učnega primera!

 

Saša Spačal proizvaja funkcionalne biotehnološke umetnine. Njena umetnina Intrafluks v svoji sredici dokazuje ravno nasprotne teze o umetnosti, kot jih zagovarjam sam. Za hip je celo zamajala moje notranje prepričanje o umetnosti.  Saša s svojo umetnino dokazuje, da je biološki krogotok povezan z vsem, tudi z umetnostjo. Priroda in umetnost sta po prepričanju Saše Spačal globoko povezani. To neizprosno idejo procesira v svoji trodelni galerijski postavitvi. Njen osrednji galerijski prostor je na presečišču Inspirij-a (vdiha) in Ekspirij-a (izdiha). Njuno presečišče pa je naslovila Simbiom, vsi trije prostori skupaj s svojo logiko krogotoka dokazujejo neposredno vpletenost umetniških sistemov v prirodo.

 

Naj ponovim: sam sem popolnoma nasproten od njenih hipotez. Metodolško razdvajam umetniške od prirodnih sistemov. V svojih umetniških sistemih vedno znova dokazujem, da priroda ne more biti lepa, ker se ne more samoreflektitati. Razen če sebe doživljamo kot vmesnik prirode. Ampak ... tisto, kar je "samo na sebi", nima sprožilca estezije, ki rezultira v estetsko žarjenje ... v "lepo"! Narava tega sprožilca nima, zato ne more biti lepa, ker preprosto - samo je. Človek pa proizvede tisto, česar priroda ne more. To, kar me kljub vsemu povezuje z mišljenjem Saše Spačal, je to, da tudi njena umetnina dokazuje, da smrti ni! Paradoks pa je v tem, da njena umetnina vsebuje najvišjo stopnjo estetske emancije.

 

 

 

 

 

Zemlja /

 

Osrednje gibalo živega segmenta njene umetnine je bakterija Rhizobium, ki biva v koreninah detelje in je naseljena v centralnem delu postavitve Simbiom. Bakterija Rhizobium je osrednje gibalo živega dela skulpture. Bakterija se pogaja z rastlino, z deteljo, tako, da ta postane gostitelj bakterije. Vem, da veste, da so bakterije živemu organizmu lahko nevarne, ali pa ga podpirajo v rasti in razvoju, če pa želijo preživeti, morajo poiskati simbiotični odnos z gostiteljem. Usklajevanje parazita in gostitelja poteka s pogajanji posebne vrste.

 

 

Stik /

 

V primeru bakterije Rhizobium je bila detelja pripravljena preoblikovati svoje korenine. Detelja dejansko omogoči bakteriji organsko bivalno enoto. Ko pride do obojestranske, "dobre" simbioze, se lahko začne proces, usmerjen v dve meta-smeri: v levi prostor, v radost bivanja in v desni prostor, v žalost samo. V prostoru radosti lahko obiskovalec s predihavanjem bakterijskega toka doživi radost, če ne pa vsaj pomiritev.

 

Ilustracija: podobno logiko sem doživel na selekciji za kozmonavta, ko sem se oblačil v vesoljsko obleko Sokol. Po namestivi obleke, ki v bistvu ni obleka, ampak je bolj hiša, so me vedno z lepo mero humorja vprašali, kakšen zrak naj mi namešajo: ali mediteranskega ali alpskega, da se bom počutil v obleki kot doma. V predihavanju radosti se nam izoblikuje tehnoutopična vizija bodočnosti, ko se bomo lahko v neki drugi kozmični resničnosti spominjali zibelke Zemlje in predihavanja njenega zraka.

 

V prostoru izdihavanja pa obiskovalci razstave prenesejo svoje mikrobiome na pozunanjena skulpturalna pljuča, avtorica v spremnem tekstu zapiše: "Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov se vztrajno spirajo. Vendar se vseh človeških izločkov ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi, vroči zemlji, ki jo onesnažujejo." Tako nastopi občutek minevanja, ta pa posledično proizvede občutek žalosti.

 

 

 

 

Digresija pred finalom: V osnovi je vdih radost življenja, izdih pa bližanje neživljenju. Čeprav se avtorica Saša Spačal v nobenem trenutku ne nanaša na skladatelja Vinka Globokarja, ne morem mimo njegove skladbe Dih/Vzdih, za katero Globokar sam pravi, da je takšno delo, "da ge ne more nikoli v isti obliki ponoviti, zato se z njim približuje utopičnosti". Vinku Globokarju želim ob tej priložnosti, da doživi še veliko radostnih dni. Konec digresije.

 

Na tem mestu začne umetnina Saše Spačal šele dobivati smisel v svoji kompleksni heterotopičnosti. V galerijskem prostoru poleg vsega nevidnega vidimo mikrobiomske kapsule in svet se zavti še v en krogotok, v katerem omogočamo eden drugega. Vsi smo zelo, zelo povezani. Saša Spačal meni, da je tudi umetnost povezana s prirodo! Dr. Mitja Peruš: Eden v vsem in vse v enem!

 

Finale: Zemlja/stik!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,543
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,111
06/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,469
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 927
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,021
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 810
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746