Komentar

"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"

Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ni prave volje, da bi razvijala orodja za konstruktiven pogovor na kateremkoli javnem projektu, problemu, še najmanj s pogumnimi idejami.

03.12.2018 22:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Ljubljana   arhitektura   projekti   Janez Koželj   Boštjan Vuga   Aleš Prijon   NUK II

Foto: Facebook

Demokracija ni razvila pogovora, ni prave volje, da bi razvijala orodja za konstruktiven pogovor na kateremkoli javnem projektu, problemu, še najmanj s pogumnimi idejami.

 

Sredi novembra je bila v razstavnem prostoru Mestne občine Ljubljana na Stritarjevi zanimiva razstava študentov arhitekture o vrsti pomembnih državnih projektov v našem glavnem mestu, ki se že desetletja nikamor ne premaknejo. Od najbolj absurdno zavozljanih, kot so NUK II (nova Narodna in univerzitetna knjižnica), pa naši "slavni" železniška in avtobusna postaja, da o Plečnikovem stadionu za Bežigradom in ostalih nerealiziranih projektih, kot so nova sodna palača in še nekateri, niti ne izgubljam besed. V sklopu omenjene razstave pa se je en večer zgodila tudi okrogla miza, na kateri so udeleženci, vsaj po moji oceni, hote ali nehote nekako razvijali sugestijo rešitve, ki stoji v naslovu mojega današnjega prispevka. Izstopali so trije glavni protagonisti okrogle mize; naj mi ostali udeleženci okrogle mize ne zamerijo (ali pa mi bodo morda celo hvaležni, da jih ne omenjam v nadaljevanju).

 

Ti trije so bili ljubljanski "mestni" arhitekt Janez Koželj (ki je bil doslej tudi podžupan), arhitekt Aleš Prijon (novi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor) in arhitekt Boštjan Vuga (eden redkih, če že ne celo edini, ki je v zadnjih 25 letih uspel realizirati kakšen projekt državnega pomena, denimo "Esmeraldo", zgradbo Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi). Naj kar nasujem tiste njihove misli oziroma besede, kot sem jih sam slišal in razumel kot pomembne (pa me bo morda kdo od njih popravil, da sem slišal ali razumel narobe).

 

Janez Koželj je že uvodoma poudaril, da ima prave "travme v zaganjanju pričakovanj in strokovnih idej" in da je dobil občutek, da država "morda bi, pa noče ali pa se boji". Na ta Koželjev entré je imel Aleš Prijon zanimivo pripombo, da "je vprašanje, ali je to dobro ali ne", in potem dodal, da "bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …". No, pa je potem Boštjan Vuga le krenil v - po mojem - zanimivo smer, vredno tega zapisa. Najprej je še bolj konkretiziral Koželja in dejal: "Kaj lahko vidim danes kot vizijo glede pomembnih državnih projektov. Nekaj shizofrenega, paranoičnega, nekaj začenjaš, pa te je strah, kot pravi Koželj. Če začneš, izpelji do konca." In dodal po mojem glavno misel: "Treba je prelisičiti državo!" Ne vem, morda se motim, a tako Koželj kot Prijon sta prikimala.

 

Naj naredim tukaj kratko vmesno razmišljanje, da bo bralcu bolj jasno, kam pes taco moli (kaj sploh hočem povedati). Tudi sam sem arhitekt, moja zadnja seminarska naloga pred diplomo leta 1969  (v seminarju sem bil skupaj ravno z - Janezom Koželjem) je bil projekt NUK II na istem sedanjem parkirišču kot vsi kasnejši načrti NUK II. To bolj v ilustracijo, življenjska pot me je namreč peljala bolj v drugo smer, katere rezultat je bil na primer tudi moj članek na zadnji strani Sobotne priloge Dela 22. decembra 1990. Na predvečer plebiscita torej. Takrat je bila moja osrednja misel, da je nujno in najbolj potrebno narediti natečaj kako "prelisičiti institucije". Ta članek omenjam oziroma ga citiram tudi v svojem prispevku na portal+ 2. maja 2016 (vir) z naslovom Kako prelisičiti državne institucije, in v tem članku dajem tudi predlog, kako narediti tak natečaj.

 

A naj nadaljujem z okroglo mizo. Voditeljica vpraša: "Kaj lahko naredimo?" Posebej poudari "mi, državljani".

 

Koželj ji odgovarja: "Treba je zlomiti ta urok."

 

Prijon se ogreje (dodatno ga očitno spodbudi nekdo iz občinstva s pozivom, naj govori glasneje in bolj razumljivo): "Uradniki naredijo čim manj, da so manj odgovorni. To je moja izkušnja. In jaz jih bom 'teral', da naredijo, da ne bodo govorili, da kaj ni moč narediti!"

 

Vuga ostane dokaj miren: "Demokracija ni razvila pogovora s pogumnimi idejami ..." 

 

Iz občinstva se pojavi kar nekaj gorečih vzklikov: "Mora nas biti več, da se bo dvignil pokrov ...". Sliši se študente arhitekture: "Mora nas biti več, da se nas bo slišalo."

 

A na to nisem več pozoren. Bolj se poglabljam v besede Boštjana Vuge. Dodajam: Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ni prave volje, da bi razvijala orodja za konstruktiven pogovor na kateremkoli javnem projektu, problemu, še najmanj s pogumnimi idejami.

 

Ja, rešitev je ena sama, v prelisičenju institucij. Jaz bom še poskušal. Kot sem leta 1968 (in po konfliktu z Udbo raje pustil idejo ukvarjanja v smeri projektov "družbenih" zgradb), pa decembra 1990 v Sobotni prilogi, pa maja 2016 na portalu+.

 

Koliko imam še časa s poskušanjem?

 

 

Miha Burger je aktivni državljan.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737