Komentar

Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

05.12.2018 22:04
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   sovražni govor   OZN   ustava   pluralizem   Svetlana Slapšak   Alan Badiou   Platon

Problem sovražnega govora je v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti.

V zadnjem času, ko radi postavljamo na isto raven sovražni govor in pravico so svobode izražanja, s čimer hočemo zrelativizirati obstoj sovražnega govora, je na mestu, da med njima postavimo ostro ločnico. V nasprotnem primeru smo v nevarnosti, da zapademo v mnenjsko vse-enost, kar nas približuje temeljnemu razvrednotenju osnovnih človekovih pravic, kot jih razume Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skuščina Združenih narodov, ki med drugim v svojem 1. členu razglaša, da se "v/si ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice", in v 2. členu dodaja, "v/sakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino".

 

Tudi definicija sovražnega govora, opredeljena na Spletnem očesu, spletni točki za prijavo sovražnega govora, je zelo jasna in nedvomna: "Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno)." Pri tem se ta opredelitev nanaša direktno na citirano deklaracijo človekovih pravic, ko nadalje pravi, da so ljudje lahko diskriminirani na podlagi "osebnih okoliščin", kot so "narodnost, rasa in etnično poreklo, versko in drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in druge".

 

V zadnjem času poskušajo tako imenovani zagovorniki mnenjskega pluralizma zrelativizirati to zelo jasno opredelitev sovražnega govora s sklicevanjem na svobodo izražanja, kot jo opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi naslednje:

 

"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

 

Seveda je opredelitev svobode izražanja v ustavi dovolj splošna, da se lahko nanjo sklicujejo vsi tisti, ki menijo, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ne glede na to, kakšne posledice ima njegovo mnenje za širši družbeni kontekst. Vendar je na tem mestu publicistka in antropologinja Svetlana Slapšak dovolj jasna, ko pravi:

 

"Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja, če to ne izkazuje podatkov, ni točno, osnovano na logiki in ne ustreza splošnim humanističnim merilom; če je, drugače povedano, neumno. To potem niti ni mnenje, pač pa trolovska manipulacija, ki odpre prostor neumnosti in netoleranci. To, da neumnost nima pravice do diskurzivnega življenja, sploh ne pomeni nikakršne nevarnosti za demokracijo, kakor pogosto insinuirajo zagovorniki 'lastnega mnenja', pač pa obrnjeno, prostor demokracije povečuje."

 

Miha Zadnikar v svojem prispevku za Radio Študent na to temo (Trolejbus Zloba) dodaja:

 

"Mnenje ima navsezadnje vsak otrok, mnenje ni nič posebnega – obsedenost z mnenji pa izkazuje, če rečem v jeziku Starih, hudo pomanjkanje stališč. In z njimi odgovornosti."

 

S filozofskega vidika z njim soglaša znani francoski filozof Alain Badiou, ko pravi:

 

"Najstarejši boj uma je nedvomno tisti, ki ga je sprožil Platon v imenu filozofije proti natančno poimenovanemu sovražniku: δοξα, mnenju."

 

V grškem filozofskem univerzumu, zlasti pri Platonu, namreč mnenje (δοξα) ni posebno cenjeno, saj je na vrednostni lestvici spoznavanja postavljeno ne samo v podrejeni položaj v razmerju do sposobnosti uma (nous), da doume tisto, kar je resnično in realno, ampak celo kot njegovo nasprotje: kot nekaj, kar pripada svetu videza, prevare in laži ter je kot tako pogosto predmet sofistične manipulacije

 

 

 

 

Novodobna obsedenost z lastnim mnenjem, ki je tako razširjena zlasti na popularnih družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter, instagram in drugi, prisotna pa je tudi drugod po virtualnem in realnem prostoru, se pravi v tiskanih, vizualnih in zvočnih medijih (v časopisih ter na radijskih in televizijskih postajah), je, ne glede nato, ali prihaja z leve ali desne politične opcije, problematična in celo nevarna, in to iz več razlogov. Niti ne toliko zaradi tega, ker poglablja že pregovorni razdor znotraj enega samega naroda, s tem ko v okviru te škodljive kvazipolitične bipolarnosti ena stran naslavlja drugo s komunajzarstvom ali fašizmom, ampak predvsem zato, ker tovrstni mnenjski pluralizem legitimira princip (medijskega) linča določene skupine ali posameznikov, ki se ne strinjajo s točno določenim mnenjskim konceptom in so ravno zaradi tega običajno izpostavljeni grobi verbalni diskreditaciji s strani istomislečih z nasprotnega pola, pri čemer je jasno kot beli dan, da tukaj ne gre več za stvar samo, se pravi za resnico kot tako, ampak zgolj za eliminacijo nasprotnika.

 

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

 

Niti ni treba tako daleč v preteklost, če se hočemo spomniti načina, s katerim so določene ideološke skupine hotele in dejansko tudi so diskreditirale in eliminirale nasprotnika. Za to niti niso potrebovale direktno represivnega aparata, ampak so se izkazale zlasti s prefinjeno psihološko propagando, ki je vplivala na emocionalni spekter psihologije množic ravno s širjenjem sovražnega govora, ko je s potvorjenimi "dejstvi" izključevala marginalizirane in depriviligirane skupine, pa ne samo v določenem času Jude in Rome, ampak tudi telesno hendikepirane ljudi, v današnjem času pa homoseksualce ter tujce, ki prihajajo z drugačnih kulturnih okolij.

 

Problem sovražnega govora je namreč v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti. Zato je toliko bolj nujno, da se med sovražnim govorom in svobodo izražanja postavi jasna ločnica ter da se prvega strogo sankcionira.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
1
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,353
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,354
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,840
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,881
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,092
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,487
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,298
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,559
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,969
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 570