Komentar

Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

05.12.2018 22:04
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   sovražni govor   OZN   ustava   pluralizem   Svetlana Slapšak   Alan Badiou   Platon

Problem sovražnega govora je v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti.

V zadnjem času, ko radi postavljamo na isto raven sovražni govor in pravico so svobode izražanja, s čimer hočemo zrelativizirati obstoj sovražnega govora, je na mestu, da med njima postavimo ostro ločnico. V nasprotnem primeru smo v nevarnosti, da zapademo v mnenjsko vse-enost, kar nas približuje temeljnemu razvrednotenju osnovnih človekovih pravic, kot jih razume Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skuščina Združenih narodov, ki med drugim v svojem 1. členu razglaša, da se "v/si ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice", in v 2. členu dodaja, "v/sakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino".

 

Tudi definicija sovražnega govora, opredeljena na Spletnem očesu, spletni točki za prijavo sovražnega govora, je zelo jasna in nedvomna: "Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno)." Pri tem se ta opredelitev nanaša direktno na citirano deklaracijo človekovih pravic, ko nadalje pravi, da so ljudje lahko diskriminirani na podlagi "osebnih okoliščin", kot so "narodnost, rasa in etnično poreklo, versko in drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in druge".

 

V zadnjem času poskušajo tako imenovani zagovorniki mnenjskega pluralizma zrelativizirati to zelo jasno opredelitev sovražnega govora s sklicevanjem na svobodo izražanja, kot jo opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi naslednje:

 

"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

 

Seveda je opredelitev svobode izražanja v ustavi dovolj splošna, da se lahko nanjo sklicujejo vsi tisti, ki menijo, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ne glede na to, kakšne posledice ima njegovo mnenje za širši družbeni kontekst. Vendar je na tem mestu publicistka in antropologinja Svetlana Slapšak dovolj jasna, ko pravi:

 

"Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja, če to ne izkazuje podatkov, ni točno, osnovano na logiki in ne ustreza splošnim humanističnim merilom; če je, drugače povedano, neumno. To potem niti ni mnenje, pač pa trolovska manipulacija, ki odpre prostor neumnosti in netoleranci. To, da neumnost nima pravice do diskurzivnega življenja, sploh ne pomeni nikakršne nevarnosti za demokracijo, kakor pogosto insinuirajo zagovorniki 'lastnega mnenja', pač pa obrnjeno, prostor demokracije povečuje."

 

Miha Zadnikar v svojem prispevku za Radio Študent na to temo (Trolejbus Zloba) dodaja:

 

"Mnenje ima navsezadnje vsak otrok, mnenje ni nič posebnega – obsedenost z mnenji pa izkazuje, če rečem v jeziku Starih, hudo pomanjkanje stališč. In z njimi odgovornosti."

 

S filozofskega vidika z njim soglaša znani francoski filozof Alain Badiou, ko pravi:

 

"Najstarejši boj uma je nedvomno tisti, ki ga je sprožil Platon v imenu filozofije proti natančno poimenovanemu sovražniku: δοξα, mnenju."

 

V grškem filozofskem univerzumu, zlasti pri Platonu, namreč mnenje (δοξα) ni posebno cenjeno, saj je na vrednostni lestvici spoznavanja postavljeno ne samo v podrejeni položaj v razmerju do sposobnosti uma (nous), da doume tisto, kar je resnično in realno, ampak celo kot njegovo nasprotje: kot nekaj, kar pripada svetu videza, prevare in laži ter je kot tako pogosto predmet sofistične manipulacije

 

 

 

 

Novodobna obsedenost z lastnim mnenjem, ki je tako razširjena zlasti na popularnih družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter, instagram in drugi, prisotna pa je tudi drugod po virtualnem in realnem prostoru, se pravi v tiskanih, vizualnih in zvočnih medijih (v časopisih ter na radijskih in televizijskih postajah), je, ne glede nato, ali prihaja z leve ali desne politične opcije, problematična in celo nevarna, in to iz več razlogov. Niti ne toliko zaradi tega, ker poglablja že pregovorni razdor znotraj enega samega naroda, s tem ko v okviru te škodljive kvazipolitične bipolarnosti ena stran naslavlja drugo s komunajzarstvom ali fašizmom, ampak predvsem zato, ker tovrstni mnenjski pluralizem legitimira princip (medijskega) linča določene skupine ali posameznikov, ki se ne strinjajo s točno določenim mnenjskim konceptom in so ravno zaradi tega običajno izpostavljeni grobi verbalni diskreditaciji s strani istomislečih z nasprotnega pola, pri čemer je jasno kot beli dan, da tukaj ne gre več za stvar samo, se pravi za resnico kot tako, ampak zgolj za eliminacijo nasprotnika.

 

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

 

Niti ni treba tako daleč v preteklost, če se hočemo spomniti načina, s katerim so določene ideološke skupine hotele in dejansko tudi so diskreditirale in eliminirale nasprotnika. Za to niti niso potrebovale direktno represivnega aparata, ampak so se izkazale zlasti s prefinjeno psihološko propagando, ki je vplivala na emocionalni spekter psihologije množic ravno s širjenjem sovražnega govora, ko je s potvorjenimi "dejstvi" izključevala marginalizirane in depriviligirane skupine, pa ne samo v določenem času Jude in Rome, ampak tudi telesno hendikepirane ljudi, v današnjem času pa homoseksualce ter tujce, ki prihajajo z drugačnih kulturnih okolij.

 

Problem sovražnega govora je namreč v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti. Zato je toliko bolj nujno, da se med sovražnim govorom in svobodo izražanja postavi jasna ločnica ter da se prvega strogo sankcionira.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,757
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,884
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,536
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,329
05/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,473
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,144
07/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,269
08/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 855
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 942
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,830