Komentar

Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

05.12.2018 22:04
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   sovražni govor   OZN   ustava   pluralizem   Svetlana Slapšak   Alan Badiou   Platon

Problem sovražnega govora je v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti.

V zadnjem času, ko radi postavljamo na isto raven sovražni govor in pravico so svobode izražanja, s čimer hočemo zrelativizirati obstoj sovražnega govora, je na mestu, da med njima postavimo ostro ločnico. V nasprotnem primeru smo v nevarnosti, da zapademo v mnenjsko vse-enost, kar nas približuje temeljnemu razvrednotenju osnovnih človekovih pravic, kot jih razume Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je leta 1948 sprejela in razglasila Generalna skuščina Združenih narodov, ki med drugim v svojem 1. členu razglaša, da se "v/si ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice", in v 2. členu dodaja, "v/sakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino".

 

Tudi definicija sovražnega govora, opredeljena na Spletnem očesu, spletni točki za prijavo sovražnega govora, je zelo jasna in nedvomna: "Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno)." Pri tem se ta opredelitev nanaša direktno na citirano deklaracijo človekovih pravic, ko nadalje pravi, da so ljudje lahko diskriminirani na podlagi "osebnih okoliščin", kot so "narodnost, rasa in etnično poreklo, versko in drugo prepričanje, spol, zdravstveno stanje, jezik, spolna usmerjenost, invalidnost, starost, gmotno stanje, izobrazba, družbeni položaj in druge".

 

V zadnjem času poskušajo tako imenovani zagovorniki mnenjskega pluralizma zrelativizirati to zelo jasno opredelitev sovražnega govora s sklicevanjem na svobodo izražanja, kot jo opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije, ki pravi naslednje:

 

"Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja."

 

Seveda je opredelitev svobode izražanja v ustavi dovolj splošna, da se lahko nanjo sklicujejo vsi tisti, ki menijo, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ne glede na to, kakšne posledice ima njegovo mnenje za širši družbeni kontekst. Vendar je na tem mestu publicistka in antropologinja Svetlana Slapšak dovolj jasna, ko pravi:

 

"Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja, če to ne izkazuje podatkov, ni točno, osnovano na logiki in ne ustreza splošnim humanističnim merilom; če je, drugače povedano, neumno. To potem niti ni mnenje, pač pa trolovska manipulacija, ki odpre prostor neumnosti in netoleranci. To, da neumnost nima pravice do diskurzivnega življenja, sploh ne pomeni nikakršne nevarnosti za demokracijo, kakor pogosto insinuirajo zagovorniki 'lastnega mnenja', pač pa obrnjeno, prostor demokracije povečuje."

 

Miha Zadnikar v svojem prispevku za Radio Študent na to temo (Trolejbus Zloba) dodaja:

 

"Mnenje ima navsezadnje vsak otrok, mnenje ni nič posebnega – obsedenost z mnenji pa izkazuje, če rečem v jeziku Starih, hudo pomanjkanje stališč. In z njimi odgovornosti."

 

S filozofskega vidika z njim soglaša znani francoski filozof Alain Badiou, ko pravi:

 

"Najstarejši boj uma je nedvomno tisti, ki ga je sprožil Platon v imenu filozofije proti natančno poimenovanemu sovražniku: δοξα, mnenju."

 

V grškem filozofskem univerzumu, zlasti pri Platonu, namreč mnenje (δοξα) ni posebno cenjeno, saj je na vrednostni lestvici spoznavanja postavljeno ne samo v podrejeni položaj v razmerju do sposobnosti uma (nous), da doume tisto, kar je resnično in realno, ampak celo kot njegovo nasprotje: kot nekaj, kar pripada svetu videza, prevare in laži ter je kot tako pogosto predmet sofistične manipulacije

 

 

 

 

Novodobna obsedenost z lastnim mnenjem, ki je tako razširjena zlasti na popularnih družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter, instagram in drugi, prisotna pa je tudi drugod po virtualnem in realnem prostoru, se pravi v tiskanih, vizualnih in zvočnih medijih (v časopisih ter na radijskih in televizijskih postajah), je, ne glede nato, ali prihaja z leve ali desne politične opcije, problematična in celo nevarna, in to iz več razlogov. Niti ne toliko zaradi tega, ker poglablja že pregovorni razdor znotraj enega samega naroda, s tem ko v okviru te škodljive kvazipolitične bipolarnosti ena stran naslavlja drugo s komunajzarstvom ali fašizmom, ampak predvsem zato, ker tovrstni mnenjski pluralizem legitimira princip (medijskega) linča določene skupine ali posameznikov, ki se ne strinjajo s točno določenim mnenjskim konceptom in so ravno zaradi tega običajno izpostavljeni grobi verbalni diskreditaciji s strani istomislečih z nasprotnega pola, pri čemer je jasno kot beli dan, da tukaj ne gre več za stvar samo, se pravi za resnico kot tako, ampak zgolj za eliminacijo nasprotnika.

 

Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev, torej osebnosti z močno izraženimi etičnimi stališči, ki s svojo etično držo in predanostjo resnici v javnem prostoru predstavljajo zgled in merilo, po katerem se ravna družbeni diskurz o perečih temah sodobnosti, to mnenje oblikuje kar samo od sebe, kar prinaša s sabo nepredvidljive in v tej svoji nepredvidljivosti skrajno nevarne, če ne celo pogubne posledice. 

 

Niti ni treba tako daleč v preteklost, če se hočemo spomniti načina, s katerim so določene ideološke skupine hotele in dejansko tudi so diskreditirale in eliminirale nasprotnika. Za to niti niso potrebovale direktno represivnega aparata, ampak so se izkazale zlasti s prefinjeno psihološko propagando, ki je vplivala na emocionalni spekter psihologije množic ravno s širjenjem sovražnega govora, ko je s potvorjenimi "dejstvi" izključevala marginalizirane in depriviligirane skupine, pa ne samo v določenem času Jude in Rome, ampak tudi telesno hendikepirane ljudi, v današnjem času pa homoseksualce ter tujce, ki prihajajo z drugačnih kulturnih okolij.

 

Problem sovražnega govora je namreč v tem, da ko ga enkrat sprožiš, ne moreš več vplivati na njegove posledice, saj se razširi med ljudmi s hitrostjo in močjo požara, ki zaobjame vse pore družbene zavesti. Zato je toliko bolj nujno, da se med sovražnim govorom in svobodo izražanja postavi jasna ločnica ter da se prvega strogo sankcionira.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737