Komentar

Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično

Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je pojav, ki ga je v Sloveniji težje zaslediti kot divjega petelina. Zato takoj prispevam odziv na omenjeni prispevek, ki je relevanten prav zato, ker je v argumentaciji pomanjkljiv in zato v zaključkih in nenazadnje tudi v naslovu zavajajoč.

06.12.2018 23:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   sovražni govor   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   peer review   Platon   logos   mnenje   Svetlana Slapšak

Vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. Zato je ideja, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna.

Jedro zadrege prispevka Vida Sagadina Žigona se skriva v neimenovanem subjektu. Kdo je tisti, ki "ko enkrat sproži sovražni govor, ne more več vplivati na njegove posledice …". In v tem primeru ne gre le za klasičen problem izjave "treba je", katere praktična posledica običajno je, da tisto, kar "je treba", potem nihče ne naredi. Gre za dosti hujši derivat te zadrege, da je v tem primeru subjekt, ki naj bi preprečil sprožitev sovražnega govora, nereflektiran oziroma samoumeven. Ta namreč ne more biti kar vsak posameznik, saj po besedah avtorja teksta posameznik kot moralna avtoriteta sploh ne obstaja več. Hm? Ja kdo pa to je, če ni posameznik?

 

Vem, da mi ni potrebno zapisati, kdo je ta avtoriteta, ki mora zaradi preprečevanja požara, ki ga sovražni govor lahko povzroči, ukrepati. Ker je odgovor samoumeven, ga avtor niti ne imenjuje, niti ne osmisli posledic poseganja tega subjekta, ki ni posameznik, v mnenja (zaenkrat še) suverenih posameznikov. Preden ta neimenovani subjekt, ki ga vsak bralec intuitivno enoznačno prepoznava prav zato, ker je neimenovan, imenujem, pa je potrebno nekaj besed nameniti še vzvodu, ki avtorju omogoča nevarno igro s svobodo. Ta vzvod se skriva v naslovu: mnenje.

 

Avtor se na prvi pogled vešče poigrava z bolj ali manj uglednimi referencami, ki so v preteklosti že izrazili svojo skepso glede družbenega, fenomenološkega in ontološkega pomena mnenja. Zadrega primerov, ki jih navaja, je namreč v tem, da dokazujejo prav nasprotno od tega, kar je avtorjevo sporočilo. To je mogoče najlažje pojasniti prek kronskega dokaza, Platona. Ko namreč Platon mnenje jemlje kot vrednostno nižje oziroma nezanesljivo na lestvici spoznavanja, ob tem tudi zelo jasno pove, da tistega realnega (resničnega) v resnici ne moremo razumeti. Avtor teksta za portal+ to celo napiše, ko skladno s Platonovo mislijo umu podeli sposobnost doumevanja resničnega in realnega. Spregleda pa, da um ni isto kot razum. Spregleda, da Platon mnenje pripisuje svetu senc, ki jih jih je naš razum sposoben videti in o njih ustvariti svoje mnenje, medtem ko je bistvo, realno, resnično razumu skrito. Avtor zmotno implicira, da je razum sposoben priti do bistva in zato mnenje, ki je izraz razuma, razvrednoti na nivo ne-razumnosti.

 

Tej zmoti seveda na dosti bolj banalnem, da ne rečem grobem nivoju sledi predvsem Svetlana Slapšak, ki objektivno resnico zvede na nivo "podatkov", pri čemer gre v nerazumevanju Platona celo tako daleč, da vse, kar ni v skladu s podatki, imenuje neumno. Slapšakova tako spregleda temeljno funkcijo uma. Naloga uma je, da iz podatkov (senc), rezultatov razuma, ustvari nek smisel, ki si utira pot na poti k bistvu, nikakor pa ni podatek merilo umnosti ali neumnosti. Podatek je sam po sebi ne-umen. Iz te grobe začetke napake potem Slapšakova lahko samo še slabša začetno slabost.

 

To slabost je mogoče preprosto razložiti z razliko med znanostjo in scientizmom. Scientist živi v prepričanju, da znanstvenik z objektivno metodo opisuje realno. Znanstvenik pa ve, da mu skupina znanstvenikov (peer review) podljuje manjšo ali večjo stopnjo verjetnosti (sigma), da bo odkrito nekoč v prihodnosti lahko podlaga za ustvarjanje določenega smisla o razkritih podatkih. Pravi znanstveniki, predvsem tisti, ki se gibljejo na samih robovih razpiranja tako imenovane objektivnosti, prav zato, ker verjamejo znanstveni metodi, razumejo, da odkrito ni enako absolutni objektivnosti niti absolutni resnici.

 

Predvsem pa znanstvena metoda, katere rezultate ovrednoti oziroma osmisli "peer review" zelo neposredno odgovarja tudi na popolnoma zmotno in nevarno misel, da v neznanstvenem diskurzu obstaja neka druga zakonitost ugotavljanja verodostojnosti. Narobe. Potrjevanje prav vsakega človeškega diskurza temelji na metodi "peer review", samo da v neznanstvenih diskurzih skupina, ki podeljuje oceno (sigma), ni tako jasno definirana kot v primerih znanosti. Povedano drugače: veljavnost (kar je boljša beseda od resničnosti) diskurza je vedno intersubjektivna; v znanosti, v vrtcu, v družini, v društvu literatov, v podjetju, v pevskem društvu, v državi in v Združenih narodih. Vsako od teh "društev" prihaja do podatkov z drugačno metodo, osmišljanje pa poteka vedno in edino prek "peer review"  intersubjektivnosti.

 

Prav zato je vsak totalitarizem, vsak sistem, v katerem posameznik živi v iluziji, da lahko država oziroma nek kolektivni organ administrativno podeljuje smisel, nenaraven in obsojen na propad. In zato je prikrita želja avtorja članka, da bi moral "nekdo" ločevati pravo mnenje od nepravega mnenja, pravi govor od sovražnega, tako zelo nevarna. Ločevanje se dogaja stalno in nujno, intersubjektivno. Dogaja se med močnimi in odgovornimi posamezniki z manj trenji, v močnih kolektivizmih krvavo z revolucijami.

 

In kako rešiti navidezno nevarnost relativizma resnice, kadar nas na varuje objektivna resnica božje besede? Prvo zadrego reši kar objektivnost sama. Če relativiziram objektivnost stene in skušam priti skozi, bom v najboljšem primeru pridelal buško. Drugo relativnost, relativnost diskurza, pa lahko reši izključno intersubjektivna (javna) debata. Ali je ekonomska manjšina 10 % tistih, ki imajo najmanj, ali 1 % tistih, ki imajo največ. Ali ni 1 % manj in torej večja manjšina od 10 %? Ali je v populaciji dveh milijonov manjšina sindikalistov, ali pa niso bolj depriviligirani tisti iz manjšine podjetnikov, saj jih je manj? Ali je manjšina definirana s številom članstva, ali s tem, kako jih opredeli prevladujoč intersubjektivni konsenz? Podobnih vprašanj je še cela vrsta in prav nobeno še ni bilo deležno javne debate. Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" preden je sploh jasno, kaj je manjšina, je torej problematično že na preddiskurzivnem nivoju.

 

Na diskurzivnem nivoju pa v pomoč in izziv pride prav vprašanje odgovornosti, ki ga v avtorjev članek vnese Miha Zadnikar. V nasprotju z mnenjem avtorja in Zadnikarja je potrebno poudariti, da se odgovornost ne more odvijati izven polja mnenj. Slika, v kateri obstaja en svet, svet otrok (in sovražnogovornikov), ki imajo mnenja brez odgovornosti na eni, in svet odgovornosti in razuma (brez mnenj) na drugi strani, je grozljivo napačna. Mnenje mora biti brezpogojno odgovorno in je odgovorno v trenutku, ko se zave svoje omejenosti in svoje odvisnosti od "peer review". Odgovorno se je zavedati, da sovražnega govora ni mogoče administrativno ukiniti podobno, kot ni mogoče uničiti ljudožercev tako, da jih pojemo. Proti ljudožercem je delovala beseda (logos), ne pa použitje, proti sovražnemu govoru pa ne more delovati govor, ker bi s tem sam postal sovražen, ampak použitje. Še manj pa bi smel proti govoru delovati teror.

 

Misliti, da obstaja neka objektivnost, absolutnost, ki nas bo razbremenila odločanja, dialoga in sodelovanja v "peer review", je neodgovorno; je izraz šibkosti posameznika, ki ne zna prevzeti odgovornosti podeljevanja smisla. Misel, da obstaja absolutna resnica, ki je zapovrh še inkorporirana v kakšni kolektivni organizaciji, spreminja odgovornega posameznika v brezhrbtenično trobilo, člana blebetajoče drhali, ki z navdušenjem pozdravlja tako Hitlerja kot Stalina. Šele govor, ki ga certificira kakršenkoli kolektivni organ, postane resnično sovražni govor, ki se pogosto konča s fizičnim nasiljem. Ne gre le za to, da imamo pravico do svojega mnenja, ampak smo odgovorni, da to mnenje v vsakem trenutku preverjamo v javnem dialogu, v tistem pravem "peer review".

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
25
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,781
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,937
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,554
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,337
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,162
06/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,483
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 921
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,282
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 955
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,840