Razkrivamo

Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah

V Sloveniji smo najbolj zadovoljni, če stvari ne gredo v redu in če se lahko nad čem pritožujemo. Tipičen primer je gospodarska rast. Ko so se leta 2013 trendi obrnili navzgor, smo dve leti prebirali zapise, da to še ni noben pokazatelj vzdržne rasti, nato rast ni bila prava, ker je temeljila samo na izvozu, sedaj pa že nekaj časa poslušamo zgolj opozorila, kako smo vrh že dosegli, da bo rast sedaj nižja in da se moramo pripraviti na hude čase. Podatek, da je naša rast že peto leto precej hitrejša kot v povprečju EU, še hitreje dopolnimo s pojasnilom, da smo tudi zaostali več in da kaka država raste še hitreje - kar seveda vse drži.

11.12.2018 22:08
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   presežek   dividende   DDV   UMAR   NLB   EU   gospodarska rast   kriza

Celotni letošnji proračun bo verjetno izkazoval celo preko 600 milijonov evrov večji presežek, kot so predvideli načrtovalci na ministrstvu - a niti besede ni bilo o tem ob debati o popravkih proračuna za naslednje leto.

Podobno je tudi z aktualnimi podatki o javnih financah oziroma proračunskem presežku. Pomislimo samo na medijski prostor, ki smo ga namenili razpravi, ali upokojenci lahko dobijo dodatnih 20 ali 40 milijonov evrov. Podatek, da imamo do oktobra v proračunu 750 milijonov evrov presežkov in da bo rezultat konec leta lahko tudi milijardo boljši kot leto poprej, pa skoraj ni bil omenjen. Zadržano je tudi ministrstvo za finance, ki pojasnjuje, da je to posledica dveh enkratnih dohodkov (dividende NLB, zadržana sredstva EU) in da končni rezultat ne bo tako dober. Vse to prav tako drži - kljub temu pa bi lahko močneje poudarili tudi pomembne pozitivne premike v javnih financah, ki kažejo na ustrezno upravljanje javnih financ in dober finančni položaj države.

 

Najbolj ključen podatek javnih financ je obseg zbranih davkov, na drugi strani pa višina izdatkov za plače, materialne stroške ter pokojnine in druge transferje. In za letošnje leto (pa tudi lansko) je značilno, da davčni prilivi rastejo po 6 ali 7 odstotni stopnji, toliko kot je približno nominalna gospodarska rast. Na drugi strani pa večina omenjenih izdatkov raste po stopnji okoli 4 odstotke, kar je letos in lani prineslo med 400 do 500 milijonov boljši javno finančni rezultat. Kljub vsem kritikam takšno gibanje vseeno kaže, da država svoje izdatke v veliki meri obvladuje ter ustvarja presežke (rezervo?) v času ugodnih gospodarskih razmer.

 

Veliko je sicer razprav o spremembah davčne zakonodaje, občasno je mukoma sprejeta tudi kakšna korekcija davčnih lestvic, a okvirne davčne stopnje ostajajo dokaj podobne, tako na zaslužke kot na potrošnjo. Zaradi tega tudi prilivi iz tega naslova sledijo gospodarskim gibanjem, torej obsegu prejemkov in potrošnje oz. bruto domačega proizvoda. In ta je lani nominalno porastel za 6,4 %, letos pa bo tudi za približno 7 %. Ponovno naj poudarim, da moramo za analize javnih financ spremljati nominalno, torej celotno rast BDP, ker tudi prihodke in izdatke proračunov spremljamo v nominalnih vrednostih. In ker davčne stopnje ostajajo na več ali manj enaki višini, tudi skupni prilivi (brez posebnih, izrednih postavk) približno sledijo tej skupni rasti dodane vrednosti, torej med 6 in 7 odstotki.

 

To velja za pobran DDV ter vse prispevke in davke iz plač in dobičkov. Pri plačah gre seveda za skupek povečanja plač (4 %) in števila zaposlenih (3 %). Pri tem nekaj bolj izstopa povečanje prilivov iz dohodnine, s katero se je v proračun Republike Slovenije letos do oktobra nateklo kar 15 % več sredstev kot lani v istem obdobju. Kljub popravkom dohodninske lestvice je povprečna obremenitev plač letos vseeno nekaj višja kot lani, več je tudi dohodnine od prihodkov od kapitala, predvsem pa je država iz tega vira odrezala občinam manjši delež in proračunu je zato ostalo več. Konkretno, skupni prilivi iz naslova dohodnine so letos do oktobra 11 % višji, ker pa so od tega občine dobile le 6,4 % več kot lani, je pač proračun dobil skoraj 16 % več (ob enaki delitvi vseh prilivov iz dohodnine, bi letos dobile občine 40 milijonov več). Takšna delitev dohodnine med državo in občine nedvomno temelji na veljavni zakonodaji, a to je samo primer, kaj se dogaja v tekočih gibanjih. Zanimivo namreč, koliko je bilo na drugi strani razprave, da bodo občine naslednje leto dobile 32 milijonov več povprečnine iz proračuna.

 

V negativno smer izstopa edino zbrana trošarina - in sicer na goriva. Zaradi rasti nabavnih cen goriv je država celo nekoliko znižala obremenitev cene s trošarinami in to so edini pomembnejši prilivi, ki so letos nižji kot lani. Ne glede na to pa vsi redni prilivi v državnih proračun (brez dividend NLB in sredstev EU kot dve posebni postavki) letos višji nekaj preko 6 odstotkov, torej podobno kot rast BDP.

 

Na drugi strani pa je država skrbela, da redni izdatki niso porasli v povprečju za več kot 4 odstotke. To velja tako za plače javnih uslužbencev, za vse materialne stroške, socialne izdatke, subvencije ter pokojnine. Slednje se seveda ne plačujejo iz proračuna, a ker ima tudi ZPIZ preko 7 odstotkov več prilivov od prispevkov na plače, izplačila pokojnin pa so večja le za slabe 4 odstotke, je imel proračun pač toliko manj obveznosti do Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Povprečna pokojnina je letos višja za 3 % in ker se število upokojencev skoraj ne povečuje, so izplačila pokojnin pač v omenjenih okvirih, torej okoli 100 milijonov evrov nižja od zbranih sredstev.

 

Na rednem delu proračuna (če bi tako poimenovali vse običajne proračunske prilive in odlive) smo torej s kar ustrezno politiko obvladovanja izdatkov ter nespremenjenimi davčnimi stopnjami zagotovili dodatnih skoraj 500 milijonov evrov presežka glede na lansko leto. Seveda moramo govoriti tudi o bodočih tveganjih in neugodnih demografskih gibanjih, a prav je tudi, da takšne ugodne razmere odkrito predstavimo. To pa je potem osnova za odločitve o vodenju proračunske politike v prihodnje:

 

  • ali bi bilo prav, da v ugodnih razmerah ustvarjamo ta presežek,

  • ali pa so to mogoče razmere, da bi znižali kake davčne obremenitve (stopnje),

  • ali pa prostor, da kake izdatke povečamo (pokojnine na primer)?

 

 

Te dileme so seveda precej širša tema, ki zahteva posebno obravnavo. A izkušnje iz let pred krizo kažejo, da v takih razmerah kako večje zniževanje davčnih obremenitev najbrž ni nujno, da je ustvarjanje rezerve za slabše čase boljša alternativa. Takšna razmerja namreč pomenijo ustvarjanje rezerv na nivoju države, nižje davčne stopnje pa na nivoju posameznih podjetnikov in prebivalcev. Seveda pa lahko v teh okvirih kake stopnje prilagodimo in tudi kak odstotek več za pokojnine ne bi smel biti takšna težava (na tem delu je v zadnjih desetih letih prišlo do največjega izpada).

 

"Redni del proračuna" kaže torej letos ugodno sliko, dodatno pa so jo izboljšale še dividende NLB ter okoli 100 milijonov evrov manj izdatkov za obresti. Ministrstvo se sicer pohvali, da je to posledica "aktivnega upravljanja javnega dolga", a gre preprosto za dejstvo, da postopno zapadajo obveznice izdane v času krize po 4 ali 5-odstotni obrestni meri, nove pa izdajamo po eno do dvoodstotni. Povprečna obrestna mera na dolg je tako padla iz 3,7 % na 2,7% in v naslednjih letih bo še upadala (nekje do leta 2021) - in to ne glede na morebiten postopen dvig tržnih obrestnih mer.

 

Bolj nepredvidljive pa so postavke proračuna o prejetih sredstvih iz EU ter s tem povezani izdatki za investicije. Nihajo predvsem prilivi iz kohezijskega in strukturnih skladov Evropske unije. Lani je bilo zadnja dva meseca kar 200 milijonov več izdatkov za investicije kot neto prilivov iz EU (ti prilivi so potem prišli letos), kako bo letos, pa ni znano (na vladi sicer najbrž vedo). Če bo tudi letošnjega novembra in decembra podoben izpad, bo na koncu leta državni proračun izkazoval 650 milijonov evrov presežka, sicer pa še več. Večina proračunskih postavk je dokaj predvidljivih, ti dve lahko močno zanihata in to potem vpliva na končni rezultat proračuna.

 

Ker so torej v ostalem delu gibanja precej predvidljiva, pa toliko bolj presenečajo številke v sprejetem proračunu za letošnje leto. Posebno v povezavi z nedavnimi diskusijami na vladi o spremembah izvrševanja proračuna za naslednje leto. Vemo namreč, koliko energije je bilo potrebne za uskladitev nekaj milijonov evrov več ali manj pri določenih postavkah.

 

V lani sprejetem in še vedno veljavnem proračunskem načrtu za letošnje leto so namreč predvideli kar okoli 150 milijonov manj prilivov od DDV, preko 100 milijonov manj dohodnine ter 160 milijonov več odlivov za ZPIZ. Navedene tri postavke proračuna bodo po oceni letos najbrž izkazovale 400 milijonov boljši rezultat, kot pa izhaja iz sprejetega proračuna (!). Celotni letošnji proračun bo verjetno izkazoval celo preko 600 milijonov evrov večji presežek, kot so predvideli načrtovalci na ministrstvu - a niti besede ni bilo o tem ob debati o popravkih proračuna za naslednje leto (ZIPRS).

 

V predlogu ZPIRS so samo zapisali, da je pri "proračunskem načrtovanju potrebna previdnost, zaradi vse hitrejšega umirjanja gospodarske aktivnosti tako doma kot na mednarodnih trgih" in predlagali za nekaj deset milijonov popravkov navzgor in navzdol. Niti z enim stavkom pa niso navedli, da bo letošnji rezultat nekaj sto milijonov boljši, kot so predvideli in najbrž bo tako tudi naslednje leto. Kljub "umirjanju rasti", UMAR za 2019 načrtuje 6-odstotno nominalno rast BDP in ker davčne stopnje ostajajo enake, bo tudi prilivov okoli 6 % več. Dvig plač javnega sektorja, pokojnin in drugih izdatkov bo zopet kako odstotno točko ali dve manjši, nižje bo tudi plačilo obresti in proračunski presežek se bo dodatno povečal kljub izpadu večine dividend od NLB. Lepo in prav! - a vseeno bi to lahko korektno povedali in predstavili, ne pa da vsako sprejemanje in popravljanje proračuna prikazujemo skoraj kot vojno stanje ter ponavljamo mantre o potrebnih strukturnih reformah in bližajoči se krizi.

 

Proračunske številke torej kažejo, da vsaj na kratki rok vodimo kar ustrezno javno-finančno politiko, ki se kaže v oblikovanju rezerv za zahtevnejše čase (z njimi bomo dodatno znižali javni dolg). Lahko bi sicer naredili tudi kak poseg v davčne stopnje na področjih, kjer je obremenitev res visoka - a kakšne večje razbremenitve ne bi bile smiselne, vsaj v času rasti ne. Kot rečeno, pa bi bili mogoče bolj upravičeni kaki popravki, npr. pri pokojninah. Ko se steka na državne račune nekaj sto milijonov evrov več prilivov, kot je bilo predvideno, bi 50 milijonov več za te namene (1 % dodatni dvig) ali tudi nekaj več res ne bi smelo biti taka težava. Sicer pa naj presežek kar nastaja (za vračilo dolga ali izjemoma kake smiselne naložbe v razvoj).

 

Za tiste, ki jih zanima kaka konkretna številka več, na koncu še povzetek ključnih proračunskih številk za zadnja leta:

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
5
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
16
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
0
14.03.2019 18:00
Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič nam je posredovala besedilo popravka članka z naslovom Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Venezuela: V ozadju je res nafta, a gre tudi za geostrateško bitko med Američani in Rusi
10
11.03.2019 19:00
Dogajanje v Venezueli se v ameriških in večini evropskih vodilnih medijev te dni opisuje v črno-beli tehniki; gre za še en ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)
2
09.03.2019 19:14
Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv ... Več.
Piše: Uredništvo
"Ko slišim, da ima učitelj vedno prav in da ima ravnatelj zadnjo besedo, se naježim"
4
04.03.2019 23:07
Biti učitelj je veliko več kot samo služba. Pogosto slišimo, da je biti učitelj poslanstvo, za katerega moraš biti poklican. Kot ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Éric Vuillard, Dnevni red: Tajni sestanek (1)
6
01.03.2019 22:45
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo prvi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju ... Več.
Piše: Uredništvo
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
9
13.02.2019 22:55
Tanja Muha (SMC), direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), je podpisovala odločbe, v katerih je ta ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
12
11.02.2019 19:00
8. februarja je Vili Kovačič vsem 750 poslancem Evropskega parlamenta, predsedniku Evropske investicijske banke, evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
7
11.02.2019 11:03
Po državnem kulturnem prazniku si dovolimo nekaj prešernega zaleta pri oceni trenutnih razmer v slovenskem zdravstvu. Slovensko ... Več.
Piše: Igor Muževič
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
1
10.02.2019 23:53
Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
8
05.02.2019 22:59
Vlada Marjana Šarca je na zadnji januarski seji presenetljivo podala soglasje k imenovanju Erika Kopača za veleposlanika pri ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev
1
05.02.2019 00:23
Vezano na članek z naslovom Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruska ruleta: po pisatelju z brzostrelko k nam prihaja baletnik z vtetoviranim Putinom na prsih
11
28.01.2019 22:00
Komaj se je polegel prah po obisku kontroverznega ruskega pisatelja Zaharja Prilepina na ljubljanskem knjižnem sejmu, že v ... Več.
Piše: Uredništvo
Saga o šestih hotelih: Jamnikovi fantje nadaljujejo krvavi boj za slovenski turizem
4
24.01.2019 21:30
Medtem ko je bitka za nakup šestih portoroških hotelov v lasti prezadolženega Istrabenz turizma vse bolj vroča, se vse bolj ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP
9
22.01.2019 23:07
Lahko letos objektivno pričakujemo okoli1,7 milijardeevrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenski državni holding spet vznemirja: Koliko stane stolček predsednice uprave Lidije Glavine?
4
21.01.2019 23:00
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo jutri morda odločal o usodi predsedice uprave Lidije Glavine, ki je že od ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,988
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,220
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,184
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 992
08/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,421
09/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 583
10/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,204