Komentar

Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa.

10.12.2018 22:37
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Francija   Macron   Slovenija   protesti   rumeni telovniki   Pariz   levica   varčevanje   Ludvik XIV.   Der Spiegel   Juvenal

Francozi imajo Macrona za predsednika bogatašev. Nekoč je bil bankir, danes pa se vede kot absolutistični vladar Ludvik XIV..

Nedavno so mi - pri nekem neuradnem kosilu z voditelji Katalonije - določili sedež poleg poslanca Državnega zbora, ki je med drugim komentiral poslabšanje slovenske politike. Če sem ga dobro razumel, je zavračal njen oportunizem do migrantov/beguncev/azilantov, nato pa je potožil, da je njegovim prijateljem le z velikim trudom uspelo sestaviti in obdržati levo koalicijo. Poleg ogroženosti slovenske levice - in izražanja upravičenih simpatij do Kataloncev - je omenjal grehe držav od ZDA in Italije do Madžarske in Hrvaške. Prepričan je, da je Slovenija obkoljena od držav, v katerih vladajo desni nacionalistični in populistični režimi. V nekem trenutku me je prešinilo, da se vsaj nekatera teh stališč skladajo s signali, ki ta čas prihajajo iz Francije. V naslednjem trenutku sem še pomislil na (in razumel) zmagovito predvolilno geslo nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda: Mirna moč, La force tranquille.

 

Poročila iz francoske prestolnice posredujejo prizore, kot jih ni bilo petdeset let. Kažejo nam velikanske množice jeznih demonstrantov (130.000?), razbijanje trgovin in avtomobilov, množičen nastop policije … Veliko je poškodovanih, še več aretiranih, celo nekaj mrtvih. Spopadi se iz Pariza širijo v provinco in celo preko francoskih meja. Julia Amalia Heyer in Katrin Kuntz sta 7. decembra 2018 v nemškem tedniku Der Spiegel o protestih francoskih "rumenih telovnikov" objavili članek z naslovom "Duhovi, ki jih je klical" (Die Geister, die er rief); poročevalca iz Pariza Raphael Thelen in Georg Blume pa sta svoja najnovejša prispevka naslovila "Vstaja nepreračunljivih" (8. decembra) in "Francozi, ljudstvo upora" (9. decembra).

 

Heyerjeva in Kuntzova menita, da gre za upor proti političnim spremembam, ki jih predsednik Macron imenuje "transformacija" in glede katerih noče popustiti. Vse naj bi bilo novo, vse drugače. Gre za dvoboj med ljudstvom in (liberalnim, vendar avtoritarnim) predsednikom pa tudi med bogataškim Parizom in zanemarjenim podeželjem. Pred volitvami je Macron obljubljal, da bo dosegel ravnotežje, vendar se to ni zgodilo. Francozi menda ne marajo predsednika, ki govori kot manager, obnaša pa se kot kralj. Srd "rumenih telovnikov" naj bi priklical sam Macron. Novinarki ugotavljata, da se je hkrati z njegovim vzponom zgodil razpad tradicionalnih strank, ki bi v podobnih primerih v preteklosti delovale kot amortizer; zdaj si predsednik in ljudstvo gledata iz oči v oči. Ulica ima (poleg drugih) naslednje pritožbe oz. zahteve:

 

* ponovno je treba uvesti davek na premoženje,

* povišati je treba minimalne plače in znižati cene stanovanj, 

* moti jih luksuzno življenje predsednika,

* jezijo jih pariški poslanci, ki ne prihajajo na zasedanja parlamenta ali tam berejo časopise;

* električni avtomobili niso nobena rešitev,

* Francija naj neha slepo ubogati Bruselj.

 

 

Raphael Thelen pravi, da imajo Macrona za predsednika bogatašev; da je bil bankir, sicer pa se vede kot Ludvik XIV., kot absolutistični vladar. Macron naj bi bil marioneta bankirske družine Rothschild in tajne konference Bilderberg*. Georg Blume vidi ozadje nemirov v nameri francoske vlade, da poviša ekološki davek, boj proti njemu pa ne potrebuje nobenega prepričanja, nobene stranke, nobenega sindikata, samo Facebook. Tri tedne po rojstvu "rumenih telovnikov" se podobna gibanja pojavljajo v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Srbiji in Bolgariji, piše Der Spiegel.

 

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa. Francoska revolucija, njene variacije in imitacije bi zaustavile pogajanja o stabilizaciji evra in spodkopale avtoriteto Evropske komisije, kolikor je še je. V tej luči nemara bolje razumemo Emmanuela Macrona, ko govori o podobnosti našega časa z leti med obema vojnama:

 

V Evropi, ki je razdeljena zaradi strahu, zaradi nacionalnih samostojnosti in zaradi posledic gospodarske krize, opazimo ponovno vstajenje vsega tega, kar je določalo življenje v Evropi med koncem svetovne vojne in letom 1929.

 

Naraščanje nezadovoljstva pariških ulic, v zadnjem času tudi rimskih trgov nas pripelje do nekaterih splošnejših in mučnih vprašanj: do vprašanja razglašene ameriške zunanje politike in občutljivega obdobja nemške politike po Angeli Merkel; do zmagoslavne ruske politike; do lekcij, ki jih francoski predsednik dobiva od Erdogana, predvsem pa do vprašanja migracij, ki prispevajo k delitvam, o katerih govori Macron.

 

Na neki način se ni mogoče otresti vtisa, da je - ali bo - zaradi evropskih nemirov prizadeta tudi Slovenija, za katero bi lahko rekli, da je - v skrbi za obstoj levičarskih koalicij, danes pa še v strahu pred jezičkom na tehtnici, ki se imenuje Levica - tako rekoč izstopila iz evropskih in ameriških povezav oz. dogovorov. Pogumni komentatorji slovenske politike bi z Juvenalom rekli Difficile est satiram non scribere (Težko se je izogniti pisanju satir!), treznejši pa ugotavljajo, da je težko postalo pisanje satir.

 

 

________________

* Konferenco, ki naj bi izboljšala odnose med Evropo in ZDA in ki se sestaja enkrat na leto, je leta 1954 ustanovil nizozemski princ Bernhard. Konferenca ima okrog 150 članov, ki so politični voditelji, industrijski, finančni, akademski in medijski strokovnjaki. Dve tretjini jih je iz Evrope, ostali so iz severne Amerike, pri čemer je tretjina politikov oz. vladnih ljudi. Med udeleženci so bili člani uprav velikih korporacij kot IBM, Xerox, Royal Dutch Shell, Nokia in Daimler.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
1
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,351
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,353
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,838
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,868
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,091
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,486
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,297
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,558
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,968
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 566