Komentar

Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa.

10.12.2018 22:37
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Francija   Macron   Slovenija   protesti   rumeni telovniki   Pariz   levica   varčevanje   Ludvik XIV.   Der Spiegel   Juvenal

Francozi imajo Macrona za predsednika bogatašev. Nekoč je bil bankir, danes pa se vede kot absolutistični vladar Ludvik XIV..

Nedavno so mi - pri nekem neuradnem kosilu z voditelji Katalonije - določili sedež poleg poslanca Državnega zbora, ki je med drugim komentiral poslabšanje slovenske politike. Če sem ga dobro razumel, je zavračal njen oportunizem do migrantov/beguncev/azilantov, nato pa je potožil, da je njegovim prijateljem le z velikim trudom uspelo sestaviti in obdržati levo koalicijo. Poleg ogroženosti slovenske levice - in izražanja upravičenih simpatij do Kataloncev - je omenjal grehe držav od ZDA in Italije do Madžarske in Hrvaške. Prepričan je, da je Slovenija obkoljena od držav, v katerih vladajo desni nacionalistični in populistični režimi. V nekem trenutku me je prešinilo, da se vsaj nekatera teh stališč skladajo s signali, ki ta čas prihajajo iz Francije. V naslednjem trenutku sem še pomislil na (in razumel) zmagovito predvolilno geslo nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda: Mirna moč, La force tranquille.

 

Poročila iz francoske prestolnice posredujejo prizore, kot jih ni bilo petdeset let. Kažejo nam velikanske množice jeznih demonstrantov (130.000?), razbijanje trgovin in avtomobilov, množičen nastop policije … Veliko je poškodovanih, še več aretiranih, celo nekaj mrtvih. Spopadi se iz Pariza širijo v provinco in celo preko francoskih meja. Julia Amalia Heyer in Katrin Kuntz sta 7. decembra 2018 v nemškem tedniku Der Spiegel o protestih francoskih "rumenih telovnikov" objavili članek z naslovom "Duhovi, ki jih je klical" (Die Geister, die er rief); poročevalca iz Pariza Raphael Thelen in Georg Blume pa sta svoja najnovejša prispevka naslovila "Vstaja nepreračunljivih" (8. decembra) in "Francozi, ljudstvo upora" (9. decembra).

 

Heyerjeva in Kuntzova menita, da gre za upor proti političnim spremembam, ki jih predsednik Macron imenuje "transformacija" in glede katerih noče popustiti. Vse naj bi bilo novo, vse drugače. Gre za dvoboj med ljudstvom in (liberalnim, vendar avtoritarnim) predsednikom pa tudi med bogataškim Parizom in zanemarjenim podeželjem. Pred volitvami je Macron obljubljal, da bo dosegel ravnotežje, vendar se to ni zgodilo. Francozi menda ne marajo predsednika, ki govori kot manager, obnaša pa se kot kralj. Srd "rumenih telovnikov" naj bi priklical sam Macron. Novinarki ugotavljata, da se je hkrati z njegovim vzponom zgodil razpad tradicionalnih strank, ki bi v podobnih primerih v preteklosti delovale kot amortizer; zdaj si predsednik in ljudstvo gledata iz oči v oči. Ulica ima (poleg drugih) naslednje pritožbe oz. zahteve:

 

* ponovno je treba uvesti davek na premoženje,

* povišati je treba minimalne plače in znižati cene stanovanj, 

* moti jih luksuzno življenje predsednika,

* jezijo jih pariški poslanci, ki ne prihajajo na zasedanja parlamenta ali tam berejo časopise;

* električni avtomobili niso nobena rešitev,

* Francija naj neha slepo ubogati Bruselj.

 

 

Raphael Thelen pravi, da imajo Macrona za predsednika bogatašev; da je bil bankir, sicer pa se vede kot Ludvik XIV., kot absolutistični vladar. Macron naj bi bil marioneta bankirske družine Rothschild in tajne konference Bilderberg*. Georg Blume vidi ozadje nemirov v nameri francoske vlade, da poviša ekološki davek, boj proti njemu pa ne potrebuje nobenega prepričanja, nobene stranke, nobenega sindikata, samo Facebook. Tri tedne po rojstvu "rumenih telovnikov" se podobna gibanja pojavljajo v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Srbiji in Bolgariji, piše Der Spiegel.

 

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa. Francoska revolucija, njene variacije in imitacije bi zaustavile pogajanja o stabilizaciji evra in spodkopale avtoriteto Evropske komisije, kolikor je še je. V tej luči nemara bolje razumemo Emmanuela Macrona, ko govori o podobnosti našega časa z leti med obema vojnama:

 

V Evropi, ki je razdeljena zaradi strahu, zaradi nacionalnih samostojnosti in zaradi posledic gospodarske krize, opazimo ponovno vstajenje vsega tega, kar je določalo življenje v Evropi med koncem svetovne vojne in letom 1929.

 

Naraščanje nezadovoljstva pariških ulic, v zadnjem času tudi rimskih trgov nas pripelje do nekaterih splošnejših in mučnih vprašanj: do vprašanja razglašene ameriške zunanje politike in občutljivega obdobja nemške politike po Angeli Merkel; do zmagoslavne ruske politike; do lekcij, ki jih francoski predsednik dobiva od Erdogana, predvsem pa do vprašanja migracij, ki prispevajo k delitvam, o katerih govori Macron.

 

Na neki način se ni mogoče otresti vtisa, da je - ali bo - zaradi evropskih nemirov prizadeta tudi Slovenija, za katero bi lahko rekli, da je - v skrbi za obstoj levičarskih koalicij, danes pa še v strahu pred jezičkom na tehtnici, ki se imenuje Levica - tako rekoč izstopila iz evropskih in ameriških povezav oz. dogovorov. Pogumni komentatorji slovenske politike bi z Juvenalom rekli Difficile est satiram non scribere (Težko se je izogniti pisanju satir!), treznejši pa ugotavljajo, da je težko postalo pisanje satir.

 

 

________________

* Konferenco, ki naj bi izboljšala odnose med Evropo in ZDA in ki se sestaja enkrat na leto, je leta 1954 ustanovil nizozemski princ Bernhard. Konferenca ima okrog 150 članov, ki so politični voditelji, industrijski, finančni, akademski in medijski strokovnjaki. Dve tretjini jih je iz Evrope, ostali so iz severne Amerike, pri čemer je tretjina politikov oz. vladnih ljudi. Med udeleženci so bili člani uprav velikih korporacij kot IBM, Xerox, Royal Dutch Shell, Nokia in Daimler.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737