Komentar

Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa.

10.12.2018 22:37
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Francija   Macron   Slovenija   protesti   rumeni telovniki   Pariz   levica   varčevanje   Ludvik XIV.   Der Spiegel   Juvenal

Francozi imajo Macrona za predsednika bogatašev. Nekoč je bil bankir, danes pa se vede kot absolutistični vladar Ludvik XIV..

Nedavno so mi - pri nekem neuradnem kosilu z voditelji Katalonije - določili sedež poleg poslanca Državnega zbora, ki je med drugim komentiral poslabšanje slovenske politike. Če sem ga dobro razumel, je zavračal njen oportunizem do migrantov/beguncev/azilantov, nato pa je potožil, da je njegovim prijateljem le z velikim trudom uspelo sestaviti in obdržati levo koalicijo. Poleg ogroženosti slovenske levice - in izražanja upravičenih simpatij do Kataloncev - je omenjal grehe držav od ZDA in Italije do Madžarske in Hrvaške. Prepričan je, da je Slovenija obkoljena od držav, v katerih vladajo desni nacionalistični in populistični režimi. V nekem trenutku me je prešinilo, da se vsaj nekatera teh stališč skladajo s signali, ki ta čas prihajajo iz Francije. V naslednjem trenutku sem še pomislil na (in razumel) zmagovito predvolilno geslo nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda: Mirna moč, La force tranquille.

 

Poročila iz francoske prestolnice posredujejo prizore, kot jih ni bilo petdeset let. Kažejo nam velikanske množice jeznih demonstrantov (130.000?), razbijanje trgovin in avtomobilov, množičen nastop policije … Veliko je poškodovanih, še več aretiranih, celo nekaj mrtvih. Spopadi se iz Pariza širijo v provinco in celo preko francoskih meja. Julia Amalia Heyer in Katrin Kuntz sta 7. decembra 2018 v nemškem tedniku Der Spiegel o protestih francoskih "rumenih telovnikov" objavili članek z naslovom "Duhovi, ki jih je klical" (Die Geister, die er rief); poročevalca iz Pariza Raphael Thelen in Georg Blume pa sta svoja najnovejša prispevka naslovila "Vstaja nepreračunljivih" (8. decembra) in "Francozi, ljudstvo upora" (9. decembra).

 

Heyerjeva in Kuntzova menita, da gre za upor proti političnim spremembam, ki jih predsednik Macron imenuje "transformacija" in glede katerih noče popustiti. Vse naj bi bilo novo, vse drugače. Gre za dvoboj med ljudstvom in (liberalnim, vendar avtoritarnim) predsednikom pa tudi med bogataškim Parizom in zanemarjenim podeželjem. Pred volitvami je Macron obljubljal, da bo dosegel ravnotežje, vendar se to ni zgodilo. Francozi menda ne marajo predsednika, ki govori kot manager, obnaša pa se kot kralj. Srd "rumenih telovnikov" naj bi priklical sam Macron. Novinarki ugotavljata, da se je hkrati z njegovim vzponom zgodil razpad tradicionalnih strank, ki bi v podobnih primerih v preteklosti delovale kot amortizer; zdaj si predsednik in ljudstvo gledata iz oči v oči. Ulica ima (poleg drugih) naslednje pritožbe oz. zahteve:

 

* ponovno je treba uvesti davek na premoženje,

* povišati je treba minimalne plače in znižati cene stanovanj, 

* moti jih luksuzno življenje predsednika,

* jezijo jih pariški poslanci, ki ne prihajajo na zasedanja parlamenta ali tam berejo časopise;

* električni avtomobili niso nobena rešitev,

* Francija naj neha slepo ubogati Bruselj.

 

 

Raphael Thelen pravi, da imajo Macrona za predsednika bogatašev; da je bil bankir, sicer pa se vede kot Ludvik XIV., kot absolutistični vladar. Macron naj bi bil marioneta bankirske družine Rothschild in tajne konference Bilderberg*. Georg Blume vidi ozadje nemirov v nameri francoske vlade, da poviša ekološki davek, boj proti njemu pa ne potrebuje nobenega prepričanja, nobene stranke, nobenega sindikata, samo Facebook. Tri tedne po rojstvu "rumenih telovnikov" se podobna gibanja pojavljajo v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Srbiji in Bolgariji, piše Der Spiegel.

 

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa. Francoska revolucija, njene variacije in imitacije bi zaustavile pogajanja o stabilizaciji evra in spodkopale avtoriteto Evropske komisije, kolikor je še je. V tej luči nemara bolje razumemo Emmanuela Macrona, ko govori o podobnosti našega časa z leti med obema vojnama:

 

V Evropi, ki je razdeljena zaradi strahu, zaradi nacionalnih samostojnosti in zaradi posledic gospodarske krize, opazimo ponovno vstajenje vsega tega, kar je določalo življenje v Evropi med koncem svetovne vojne in letom 1929.

 

Naraščanje nezadovoljstva pariških ulic, v zadnjem času tudi rimskih trgov nas pripelje do nekaterih splošnejših in mučnih vprašanj: do vprašanja razglašene ameriške zunanje politike in občutljivega obdobja nemške politike po Angeli Merkel; do zmagoslavne ruske politike; do lekcij, ki jih francoski predsednik dobiva od Erdogana, predvsem pa do vprašanja migracij, ki prispevajo k delitvam, o katerih govori Macron.

 

Na neki način se ni mogoče otresti vtisa, da je - ali bo - zaradi evropskih nemirov prizadeta tudi Slovenija, za katero bi lahko rekli, da je - v skrbi za obstoj levičarskih koalicij, danes pa še v strahu pred jezičkom na tehtnici, ki se imenuje Levica - tako rekoč izstopila iz evropskih in ameriških povezav oz. dogovorov. Pogumni komentatorji slovenske politike bi z Juvenalom rekli Difficile est satiram non scribere (Težko se je izogniti pisanju satir!), treznejši pa ugotavljajo, da je težko postalo pisanje satir.

 

 

________________

* Konferenco, ki naj bi izboljšala odnose med Evropo in ZDA in ki se sestaja enkrat na leto, je leta 1954 ustanovil nizozemski princ Bernhard. Konferenca ima okrog 150 članov, ki so politični voditelji, industrijski, finančni, akademski in medijski strokovnjaki. Dve tretjini jih je iz Evrope, ostali so iz severne Amerike, pri čemer je tretjina politikov oz. vladnih ljudi. Med udeleženci so bili člani uprav velikih korporacij kot IBM, Xerox, Royal Dutch Shell, Nokia in Daimler.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,393
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,946
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,002
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,495
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,228
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,159
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,058
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 367
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,449