Komentar

Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa.

10.12.2018 22:37
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Francija   Macron   Slovenija   protesti   rumeni telovniki   Pariz   levica   varčevanje   Ludvik XIV.   Der Spiegel   Juvenal

Francozi imajo Macrona za predsednika bogatašev. Nekoč je bil bankir, danes pa se vede kot absolutistični vladar Ludvik XIV..

Nedavno so mi - pri nekem neuradnem kosilu z voditelji Katalonije - določili sedež poleg poslanca Državnega zbora, ki je med drugim komentiral poslabšanje slovenske politike. Če sem ga dobro razumel, je zavračal njen oportunizem do migrantov/beguncev/azilantov, nato pa je potožil, da je njegovim prijateljem le z velikim trudom uspelo sestaviti in obdržati levo koalicijo. Poleg ogroženosti slovenske levice - in izražanja upravičenih simpatij do Kataloncev - je omenjal grehe držav od ZDA in Italije do Madžarske in Hrvaške. Prepričan je, da je Slovenija obkoljena od držav, v katerih vladajo desni nacionalistični in populistični režimi. V nekem trenutku me je prešinilo, da se vsaj nekatera teh stališč skladajo s signali, ki ta čas prihajajo iz Francije. V naslednjem trenutku sem še pomislil na (in razumel) zmagovito predvolilno geslo nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda: Mirna moč, La force tranquille.

 

Poročila iz francoske prestolnice posredujejo prizore, kot jih ni bilo petdeset let. Kažejo nam velikanske množice jeznih demonstrantov (130.000?), razbijanje trgovin in avtomobilov, množičen nastop policije … Veliko je poškodovanih, še več aretiranih, celo nekaj mrtvih. Spopadi se iz Pariza širijo v provinco in celo preko francoskih meja. Julia Amalia Heyer in Katrin Kuntz sta 7. decembra 2018 v nemškem tedniku Der Spiegel o protestih francoskih "rumenih telovnikov" objavili članek z naslovom "Duhovi, ki jih je klical" (Die Geister, die er rief); poročevalca iz Pariza Raphael Thelen in Georg Blume pa sta svoja najnovejša prispevka naslovila "Vstaja nepreračunljivih" (8. decembra) in "Francozi, ljudstvo upora" (9. decembra).

 

Heyerjeva in Kuntzova menita, da gre za upor proti političnim spremembam, ki jih predsednik Macron imenuje "transformacija" in glede katerih noče popustiti. Vse naj bi bilo novo, vse drugače. Gre za dvoboj med ljudstvom in (liberalnim, vendar avtoritarnim) predsednikom pa tudi med bogataškim Parizom in zanemarjenim podeželjem. Pred volitvami je Macron obljubljal, da bo dosegel ravnotežje, vendar se to ni zgodilo. Francozi menda ne marajo predsednika, ki govori kot manager, obnaša pa se kot kralj. Srd "rumenih telovnikov" naj bi priklical sam Macron. Novinarki ugotavljata, da se je hkrati z njegovim vzponom zgodil razpad tradicionalnih strank, ki bi v podobnih primerih v preteklosti delovale kot amortizer; zdaj si predsednik in ljudstvo gledata iz oči v oči. Ulica ima (poleg drugih) naslednje pritožbe oz. zahteve:

 

* ponovno je treba uvesti davek na premoženje,

* povišati je treba minimalne plače in znižati cene stanovanj, 

* moti jih luksuzno življenje predsednika,

* jezijo jih pariški poslanci, ki ne prihajajo na zasedanja parlamenta ali tam berejo časopise;

* električni avtomobili niso nobena rešitev,

* Francija naj neha slepo ubogati Bruselj.

 

 

Raphael Thelen pravi, da imajo Macrona za predsednika bogatašev; da je bil bankir, sicer pa se vede kot Ludvik XIV., kot absolutistični vladar. Macron naj bi bil marioneta bankirske družine Rothschild in tajne konference Bilderberg*. Georg Blume vidi ozadje nemirov v nameri francoske vlade, da poviša ekološki davek, boj proti njemu pa ne potrebuje nobenega prepričanja, nobene stranke, nobenega sindikata, samo Facebook. Tri tedne po rojstvu "rumenih telovnikov" se podobna gibanja pojavljajo v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Srbiji in Bolgariji, piše Der Spiegel.

 

Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vlade Alenke Bratušek: Vlada naj neha z brezglavim varčevanjem; nič hudega, če se država zadolžuje. Te izjave so - ne glede na naključja in francoske spontanosti - elementi levičarskega pa evroskeptičnega, v skrajni posledici tudi protinatovskega političnega programa. Francoska revolucija, njene variacije in imitacije bi zaustavile pogajanja o stabilizaciji evra in spodkopale avtoriteto Evropske komisije, kolikor je še je. V tej luči nemara bolje razumemo Emmanuela Macrona, ko govori o podobnosti našega časa z leti med obema vojnama:

 

V Evropi, ki je razdeljena zaradi strahu, zaradi nacionalnih samostojnosti in zaradi posledic gospodarske krize, opazimo ponovno vstajenje vsega tega, kar je določalo življenje v Evropi med koncem svetovne vojne in letom 1929.

 

Naraščanje nezadovoljstva pariških ulic, v zadnjem času tudi rimskih trgov nas pripelje do nekaterih splošnejših in mučnih vprašanj: do vprašanja razglašene ameriške zunanje politike in občutljivega obdobja nemške politike po Angeli Merkel; do zmagoslavne ruske politike; do lekcij, ki jih francoski predsednik dobiva od Erdogana, predvsem pa do vprašanja migracij, ki prispevajo k delitvam, o katerih govori Macron.

 

Na neki način se ni mogoče otresti vtisa, da je - ali bo - zaradi evropskih nemirov prizadeta tudi Slovenija, za katero bi lahko rekli, da je - v skrbi za obstoj levičarskih koalicij, danes pa še v strahu pred jezičkom na tehtnici, ki se imenuje Levica - tako rekoč izstopila iz evropskih in ameriških povezav oz. dogovorov. Pogumni komentatorji slovenske politike bi z Juvenalom rekli Difficile est satiram non scribere (Težko se je izogniti pisanju satir!), treznejši pa ugotavljajo, da je težko postalo pisanje satir.

 

 

________________

* Konferenco, ki naj bi izboljšala odnose med Evropo in ZDA in ki se sestaja enkrat na leto, je leta 1954 ustanovil nizozemski princ Bernhard. Konferenca ima okrog 150 članov, ki so politični voditelji, industrijski, finančni, akademski in medijski strokovnjaki. Dve tretjini jih je iz Evrope, ostali so iz severne Amerike, pri čemer je tretjina politikov oz. vladnih ljudi. Med udeleženci so bili člani uprav velikih korporacij kot IBM, Xerox, Royal Dutch Shell, Nokia in Daimler.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
23
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.191
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.067
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.281
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.883
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.958
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.890
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.435
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.254
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.046
10/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 862