Komentar

Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra.

12.12.2018 20:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   sovražni govor   Platon   enakost   Rousseau   Orwell   Solženicin

Foto: TASS

Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna.

Z Vidom Sagadinom Žigonom se strinjava vsaj, da je javna debata o temi sovražnega govora nujna in dobra, če se odvija v spoštovanju do sogovorca predvsem, če se z njim ne strinjaš. Blizu mi je tudi njegova reinterpretacijo moje interpretacije Platonove prispodobe o votlini. Da je namreč človeku lastno, da išče izvor (smisel) luči, ki meče sence na steno. Odlično povzame, da je peer review kot temeljni postopek verifikacije znanstvenih spoznanj nič več in nič manj kot premetavanje senc oziroma iluzij. Prav to pa je moj argument za intersubjektivnosti kot edino neagresivno pot do družbenega konsenza. Smisla namreč ni mogoče objektivizirati. Tu se torej najino soglasje že konča.

 

Skušal bom bolj natančno kot prvič opozoriti na nekaj sogovornikovih predpostavk, ki so tako zmotne, da onemogočajo uresničitev skupne želje po neagresivnem dialogu. Ker sogovornik pri tem ponavlja "argumente" trenutne prevladujoče politične korektnosti, bi odziv moral biti zanimiv tudi izven najinega kroga.

 

 

Cilj je že tu, v tebi! Napaka objektivizacije ideala.

 

Ker osebno sovražim vsako obliko osebne diskreditacije, tako v sliki, besedi kot dejanju, zelo razumem sogovornikov poziv k odgovorni komunikaciji. In prav zato, ker skušam vedno, ne glede na javnost ali nejavnost dialoga, komunicirati odgovorno (spoštljivo), vem, da je izključno moje osebno osmišljanje tiste svetlobe (ideala), ki ustvarja sence v jami (objektivnosti), tista, ki me lahko usmerja. Sence me ne morejo. Ker se s sogovornikom strinjava, da v tem prostoru senc, prostoru razuma, prostoru mnenj, ni iskati absolutne resnice, se oba ozirava k svetlobi. Zakoni, institucije države, institucije strank, korporacij, znanosti so namreč v Platonovi topologiji pojavi senc.

 

Prva od sogovornikov zadreg je, da predpostavlja možnost objektivizacije svetlobe, smisla in zato išče odgovor na sovražni govor v objektiviziranem, kodificiranem setu pravil in instituciji, ki bi ta smisel branila. Spregleda, da z objektivizacijo smisel postane le senca smisla. Smisel lahko (ali pa ne) doumem le sam, izkusim le sam in udejanjim le sam.

 

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra. Kodificiranim, objektivizirano vodenim robotom je odgovornost odveč. Skupna značilnost totalitarizmov je kodificiranje, objektiviziranje idela, saj s tem razbremenjujejo posameznike njihove odgovornosti, s tem pa jih tudi desubjektivizirajo, robotizirajo.

 

Človek kot simbolno in govoreče bitje osmišlja nujno in neizogibno. Uglaševanje osmišljanja (preprečevanje nesmislov in tudi sovražnosti) pa se lahko odvija samo intersubjektivno - tako, da so sence v votlini, s katerimi edino lahko operiramo kot skupnost, čim bolj usklajene (lepe).

 

 

Osebni interes je odgovornost! Napaka nabijanja slabe vesti.

 

Sogovornik opredeli "sovražni govora kot sovražno izjavljanje, usmerjenega proti komurkoli z namenom pridobitve osebne koristi …". Odločno se je potrebno zoperstaviti enačenju "osebne koristi z diskreditacijo, diskvalifikacijo in navsezadnje eliminacijo nasprotnika". Sogovornik na tem mestu (ne)spretno podtakne podmeno, da je osebna korist prvi korak na poti do eliminacije nasprotnika. V nasprotju s prevladujočo politično korektnostjo je potrebno z upoštevanjem spoznanj evolucijske teorije reči, da je osebna korist podlaga življenju na zemlji in tudi temu, da je človek po 400.000 letih tu, kjer je.

 

Govor je eden od rezultatov evolucije, ki človeku omogočajo preživetje. Preživetje pa je vedno človekova osebna korist. Govor podobno kot oči, roke ali druge fenotipske človeške značilnosti služijo preživetju tistega, ki s temi orodji razpolaga. Seveda trajnostno naravnan človek ta orodja uporablja tako, da z njimi ustvarja tudi skupnosti, saj skupnosti dokazljivo omogočajo večjo verjetnost preživetja posameznika. Pomenu lastnik koristi v našem življenju ni mogoče ubežati podobno, kot ni mogoče obrniti se tako, da zadaj ne bi imeli riti.

 

Zlovešče diskreditiranje osebne koristi kot temelja človeškega je značilna za tiste predstavnike, ki uspešno, to jim je treba priznati, nabijajo slabo vest vsem, ki skušamo živeti odgovorno življenje. In spet: prav vsi totalitarni režimi nabijanje slabe vesti jemljejo kot temeljni mehanizem obvladovanja.

 

 

Posamezniki in skupnosti različni! Napaka nepopisanega papirja.

 

Sogovornik tudi v povezavi s to temo ponovno izpelje retorični manever napačne dileme. Začne z izjavo, s katero je evolucijska torija opravila pred desetletji. Dejstvo je, da črnci na primer niso manj razviti od belcev. Evolucijska teorija je dokazala, da so virusi na primer dosti bolj razviti (trajnostni) od sesalcev. Kulture na eni strani in genske strukture na drugi niso niti manj niti bolj razvite. So samo drugačne.

 

Napačna dilema se pokaže v tem, da sogovornik ne da bi to tematiziral, "manj razvito" zamenja z "različno" in s tem predpostavlja, da se vsi strinjamo, da smo posamezniki in različne skupnosti enaki. Pa nismo. To, da sam nisem ravno bleščeč v matematiki, ne pomeni, da sem manj razvit od prijatelja, ki kot znanstvenik poučuje matematiko na univerzi. To, da Akrapovičevo podjetje ne zna sestaviti električnega vozila, ne pomeni, da je njegovo podjetje slabše od Tesle. Kot posamezniki in kot skupnosti imamo različne sposobnosti. Smo različni in zato drug drugemu drugi oziroma drugačni. Šele, ko prepoznam nekoga kot drugačnega, se mi odpre možnost (strpnega) dialoga. Med enakimi roboti je dialog nepotreben, tam diktira (diktatura) vladar.

 

Egalitarizem sproža sovražni govor, ne pa ga preprečuje.

 

Podlago egalitarizmu predstavlja kulturni relativizem (vsegliharstvo), ki je začel s svojim uspešnim pohodom nekje po drugi svetovni vojni, temelji pa na filozofiji Jean-Jacques Rousseauja. Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna. Doktrino, ki je krojila tudi moj ideološki okvir študija na Filozofski fakulteti, sodobni izsledki nevroznanosti, evolucijske biologije, genetike in fiziologije argumentirano negirajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Človek se rodi zelo popisan in celo nepovratno popisan. Popisani pa nismo samo genetsko, ampak tudi kulturno in psihološko, arhetipsko, če uporabim jungovsko izrazoslovje. Limbični del človeških možgan je na drobno popisan že ob rojstvu z arhetipi, ki so skupni vsem ljudem. Mlajši, bolj specifični in že različni glede na skupnosti so usedline mitov, religij, kultur vse tja do najmlajših specifično družinskih. Različnost se pojavlja na vsakem od teh nivojev. Na srečo.

 

 

***

 

Sprejeti, da nobeden ni boljši, je prvi korak do konstruktivnega, nesovražnega govora. Sprejeti, da se vsak zase odloča, s kom bo delil družinsko življenje, delovno okolje in nenazadnje tudi širše socialno okolje, je drugi. Gonja proti sovražnemu govoru na način, kot ga izvaja trenutna politična korektnost, vodi v družbo terorja, ki ga ugrabljene skupnosti izvajajo nad posameznikom. Teror ta skupina upravičuje z zasedbo pravice, da objektivizira ideal in s tem pravico demoniziranja negativne utopije, v tem primeru sovražnega govora.

 

Možnost, da bi svobodni posamezniki suvereno usklajevali smisel življenja, ta ideologija instrumentalizira prek institucij. Kolikor so institucije temelj razvoja civilizacije, pa institucije ne morejo vzpostavljati smisla. Zato trmasto vsiljevanje objektivizacije v nasprotju s pričakovanji (ali pač v skladu s cilji gonjačev) sproža še več sovražnega govora in s tem v negativni povratni zanki samo še dodatno upravičuje teror.

 

 

Uredništvo s tem prispevekom zaključuje polemiko med našima komentatorjema.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,558
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,945
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,976
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,820
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 872
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 937
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 813
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 735
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 699