Komentar

Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra.

12.12.2018 20:45
Piše: Andrej Drapal
Ključne besede:   Vid Sagadin Žigon   Andrej Drapal   polemika   sovražni govor   Platon   enakost   Rousseau   Orwell   Solženicin

Foto: TASS

Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna.

Z Vidom Sagadinom Žigonom se strinjava vsaj, da je javna debata o temi sovražnega govora nujna in dobra, če se odvija v spoštovanju do sogovorca predvsem, če se z njim ne strinjaš. Blizu mi je tudi njegova reinterpretacijo moje interpretacije Platonove prispodobe o votlini. Da je namreč človeku lastno, da išče izvor (smisel) luči, ki meče sence na steno. Odlično povzame, da je peer review kot temeljni postopek verifikacije znanstvenih spoznanj nič več in nič manj kot premetavanje senc oziroma iluzij. Prav to pa je moj argument za intersubjektivnosti kot edino neagresivno pot do družbenega konsenza. Smisla namreč ni mogoče objektivizirati. Tu se torej najino soglasje že konča.

 

Skušal bom bolj natančno kot prvič opozoriti na nekaj sogovornikovih predpostavk, ki so tako zmotne, da onemogočajo uresničitev skupne želje po neagresivnem dialogu. Ker sogovornik pri tem ponavlja "argumente" trenutne prevladujoče politične korektnosti, bi odziv moral biti zanimiv tudi izven najinega kroga.

 

 

Cilj je že tu, v tebi! Napaka objektivizacije ideala.

 

Ker osebno sovražim vsako obliko osebne diskreditacije, tako v sliki, besedi kot dejanju, zelo razumem sogovornikov poziv k odgovorni komunikaciji. In prav zato, ker skušam vedno, ne glede na javnost ali nejavnost dialoga, komunicirati odgovorno (spoštljivo), vem, da je izključno moje osebno osmišljanje tiste svetlobe (ideala), ki ustvarja sence v jami (objektivnosti), tista, ki me lahko usmerja. Sence me ne morejo. Ker se s sogovornikom strinjava, da v tem prostoru senc, prostoru razuma, prostoru mnenj, ni iskati absolutne resnice, se oba ozirava k svetlobi. Zakoni, institucije države, institucije strank, korporacij, znanosti so namreč v Platonovi topologiji pojavi senc.

 

Prva od sogovornikov zadreg je, da predpostavlja možnost objektivizacije svetlobe, smisla in zato išče odgovor na sovražni govor v objektiviziranem, kodificiranem setu pravil in instituciji, ki bi ta smisel branila. Spregleda, da z objektivizacijo smisel postane le senca smisla. Smisel lahko (ali pa ne) doumem le sam, izkusim le sam in udejanjim le sam.

 

Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v grozljivosti totalitarne objektivizacije, ki jo je tako natančno opisal Orwell v svojih delih in na primer Solženicin v romanu Arhipelag gulag. Odgovornost je lahko le osebna, ali pa je ni. Paradoks odgovornosti je prav v tem, da bolj kot jo podpirajo objektivizirani inštrumenti, manjšo vlogo igra. Kodificiranim, objektivizirano vodenim robotom je odgovornost odveč. Skupna značilnost totalitarizmov je kodificiranje, objektiviziranje idela, saj s tem razbremenjujejo posameznike njihove odgovornosti, s tem pa jih tudi desubjektivizirajo, robotizirajo.

 

Človek kot simbolno in govoreče bitje osmišlja nujno in neizogibno. Uglaševanje osmišljanja (preprečevanje nesmislov in tudi sovražnosti) pa se lahko odvija samo intersubjektivno - tako, da so sence v votlini, s katerimi edino lahko operiramo kot skupnost, čim bolj usklajene (lepe).

 

 

Osebni interes je odgovornost! Napaka nabijanja slabe vesti.

 

Sogovornik opredeli "sovražni govora kot sovražno izjavljanje, usmerjenega proti komurkoli z namenom pridobitve osebne koristi …". Odločno se je potrebno zoperstaviti enačenju "osebne koristi z diskreditacijo, diskvalifikacijo in navsezadnje eliminacijo nasprotnika". Sogovornik na tem mestu (ne)spretno podtakne podmeno, da je osebna korist prvi korak na poti do eliminacije nasprotnika. V nasprotju s prevladujočo politično korektnostjo je potrebno z upoštevanjem spoznanj evolucijske teorije reči, da je osebna korist podlaga življenju na zemlji in tudi temu, da je človek po 400.000 letih tu, kjer je.

 

Govor je eden od rezultatov evolucije, ki človeku omogočajo preživetje. Preživetje pa je vedno človekova osebna korist. Govor podobno kot oči, roke ali druge fenotipske človeške značilnosti služijo preživetju tistega, ki s temi orodji razpolaga. Seveda trajnostno naravnan človek ta orodja uporablja tako, da z njimi ustvarja tudi skupnosti, saj skupnosti dokazljivo omogočajo večjo verjetnost preživetja posameznika. Pomenu lastnik koristi v našem življenju ni mogoče ubežati podobno, kot ni mogoče obrniti se tako, da zadaj ne bi imeli riti.

 

Zlovešče diskreditiranje osebne koristi kot temelja človeškega je značilna za tiste predstavnike, ki uspešno, to jim je treba priznati, nabijajo slabo vest vsem, ki skušamo živeti odgovorno življenje. In spet: prav vsi totalitarni režimi nabijanje slabe vesti jemljejo kot temeljni mehanizem obvladovanja.

 

 

Posamezniki in skupnosti različni! Napaka nepopisanega papirja.

 

Sogovornik tudi v povezavi s to temo ponovno izpelje retorični manever napačne dileme. Začne z izjavo, s katero je evolucijska torija opravila pred desetletji. Dejstvo je, da črnci na primer niso manj razviti od belcev. Evolucijska teorija je dokazala, da so virusi na primer dosti bolj razviti (trajnostni) od sesalcev. Kulture na eni strani in genske strukture na drugi niso niti manj niti bolj razvite. So samo drugačne.

 

Napačna dilema se pokaže v tem, da sogovornik ne da bi to tematiziral, "manj razvito" zamenja z "različno" in s tem predpostavlja, da se vsi strinjamo, da smo posamezniki in različne skupnosti enaki. Pa nismo. To, da sam nisem ravno bleščeč v matematiki, ne pomeni, da sem manj razvit od prijatelja, ki kot znanstvenik poučuje matematiko na univerzi. To, da Akrapovičevo podjetje ne zna sestaviti električnega vozila, ne pomeni, da je njegovo podjetje slabše od Tesle. Kot posamezniki in kot skupnosti imamo različne sposobnosti. Smo različni in zato drug drugemu drugi oziroma drugačni. Šele, ko prepoznam nekoga kot drugačnega, se mi odpre možnost (strpnega) dialoga. Med enakimi roboti je dialog nepotreben, tam diktira (diktatura) vladar.

 

Egalitarizem sproža sovražni govor, ne pa ga preprečuje.

 

Podlago egalitarizmu predstavlja kulturni relativizem (vsegliharstvo), ki je začel s svojim uspešnim pohodom nekje po drugi svetovni vojni, temelji pa na filozofiji Jean-Jacques Rousseauja. Predpostavka, da se vsi rodimo enaki in da je mogoče z vzgojo modelirati otroški nepopisan list v tisto smer, ki si jo starši in šola pač zamislijo, je zdaj že globoko vcepljena, a napačna. Doktrino, ki je krojila tudi moj ideološki okvir študija na Filozofski fakulteti, sodobni izsledki nevroznanosti, evolucijske biologije, genetike in fiziologije argumentirano negirajo že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Človek se rodi zelo popisan in celo nepovratno popisan. Popisani pa nismo samo genetsko, ampak tudi kulturno in psihološko, arhetipsko, če uporabim jungovsko izrazoslovje. Limbični del človeških možgan je na drobno popisan že ob rojstvu z arhetipi, ki so skupni vsem ljudem. Mlajši, bolj specifični in že različni glede na skupnosti so usedline mitov, religij, kultur vse tja do najmlajših specifično družinskih. Različnost se pojavlja na vsakem od teh nivojev. Na srečo.

 

 

***

 

Sprejeti, da nobeden ni boljši, je prvi korak do konstruktivnega, nesovražnega govora. Sprejeti, da se vsak zase odloča, s kom bo delil družinsko življenje, delovno okolje in nenazadnje tudi širše socialno okolje, je drugi. Gonja proti sovražnemu govoru na način, kot ga izvaja trenutna politična korektnost, vodi v družbo terorja, ki ga ugrabljene skupnosti izvajajo nad posameznikom. Teror ta skupina upravičuje z zasedbo pravice, da objektivizira ideal in s tem pravico demoniziranja negativne utopije, v tem primeru sovražnega govora.

 

Možnost, da bi svobodni posamezniki suvereno usklajevali smisel življenja, ta ideologija instrumentalizira prek institucij. Kolikor so institucije temelj razvoja civilizacije, pa institucije ne morejo vzpostavljati smisla. Zato trmasto vsiljevanje objektivizacije v nasprotju s pričakovanji (ali pač v skladu s cilji gonjačev) sproža še več sovražnega govora in s tem v negativni povratni zanki samo še dodatno upravičuje teror.

 

 

Uredništvo s tem prispevekom zaključuje polemiko med našima komentatorjema.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
20
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
7
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,393
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,946
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,002
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,495
05/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,344
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,228
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,159
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,058
09/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 367
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,449