Komentar

Hommage Eduardu Stepančiču

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

23.12.2018 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduard Stepančič   Trst   konstruktivizem   Beograd   Pariz   razstava   Peter Krečič   Roberto Stefani

Fotografije: Jasper Jacobs

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega.

Po več kot letu dni sem se srečal z Robertom Stefanijem, s človekom o katerem bi lahko premišljeval na različne načine, ampak čisto vsi bi govorili o njem kot o prijaznem možu. V današnjem tekstu bi želel o njem pričevati kot o človeku, ki skrbno hrani eno pomembenjših zbirk konstruktivizma. Že v prvi minuti najinega srečanja me je obvestil o tem, da je bila nedavno tega slikarska zapuščina njegovega strica Eduarda Stepančiča oziroma da je bil njen del razstavljen v Bruslju. Tega dejstva sem se zelo razveselil, da Eduard živi svoje posmrtno življenje v svoji umetniški zapuščini. To je najpomembnejše, vse ostalo je v tem komentarju manj pomembno.

 

Navajam po katalogu Stepančičeve razstave iz Cankarjevega doma leta 2006: "____ Stepančič  je po svojem zgodnjem, mladostnem sodelovanju s Černigojevo Tržaško konstruktivistično skupino leta 1929 za vedno zapustil Trst, se naselil v Beogradu, kjer je vse do smrti leta 1991 živel in delal v skoraj popolni samoti____ dobrih deset let po avtorjevi smrti sta nečaka (eden izmed njiju je Robert Stefaneli op.a) iz okolice Trsta (Nabrežina op.a.) podedovala umetniško zapuščino, to je več kot 500 slik in risb___na ogled obsežnega gradiva so pripeljali več poznavalcev, med njimi tudi Petra Krečiča, ki mu je v preteklosti ob raziskavah slovenskega konstruktivizma uspelo osebno spoznati enigmatičnega Stepančiča."

 

 

 

 

Pod tem otvoritvenim tekstom kataloga za razstavo "Eduard Stepančič, konstruktivistični princip" je bila podpisana kustodinja razstave umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat Spahić. Med drugim se je zahvalila tudi njenem kolegu dr. Ješi Denegriju, ki je bil zagotovo najzaslužnejši, da se je zbirka v Beogradu sploh ohranila. V tistih sramotnih, egoističnih in morilskih letih je želel tedanji direktor Muzeja sobobne umetnosti v Beogradu avtorje, ki niso bili iz najbližje soseske, pometati dobesedno v sotočje Donave in Save. Danes je na srečo v Muzeju sodobne umetnosti poplnoma drugače, a brez takratne Denegrijeve zavrnitve nacionalistične stekline bi Stepančičevo zapuščino zagotovo doletela več kot bridka usoda.

 

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega. To je bil konstruktivist ves poln velikih odlik, aktivne geometrije in aktivnega plemenitega kolorizma. Vse njegove slike so bile izpolnjene z utripajočimi oblikami. Želim vas opozoriti, da večina njegovih najpomembnejših slik niso bile prestižnega, kraljevskega formata (v tem primeru je "kraljevski format" mišljeno dobesedno, kralji so imeli radi velike formate za svoje podobe), čeprav so slovenski avantgardisti slikali tudi takšne formate, a jih večinoma pomnimo le iz č.b. fotografij, ker so v realnem poniknili neznano kam.

 

Te dni me je življenje profesionalno pripeljalo v Moderno galerijo tako, da ure in ure gledam Stepančičeve slike. Predvsem eno, to je slika Konstruktivistične silhuete (scenski osnutek za predstavo Črne Maske), ki je v mojem umetniškem življenju odigrala ključno vlogo. Format "gvaša" je velik le 25 cm x 15 cm. Poln je enigmatičnosti in drugačnosti od katerekoli druge slike na tem svetu. Kot mladostniku mi je odprla pomembno metodo za uprizarjanje velikih gledaliških totalov. Ne morete si predstavljati, ko sem jo petindvajsetleten dal preslikati na format 9 m x 6 m. Njena enigma se mi je odprla skozi skrajno gledališkost, iz njene nerazumljivosti.

 

 

 

 

Po Baudlerajevi logiki je umetniška identiteta in slava zasnovana ravno v tem, da nas umetnike nihče metodološko ne more razumeti, že simbolistična pozicija je abstrakcioniste privzdvignila do popolne nerazumljivosti, do svete nerazumljivosti. A ravno konstruktivisti so bili tisti, ki so želeli biti razumljivi in se približati delavcu, saj bi mu morali biti konstruktivistični motivi naravno blizu, a navkljub vsem njihovim naporom so ostali delavnim množicam najbolj nerazumljivi od vseh, ki so se kadarkoli predstavili svetu umetnosti. Zato je vedno tako bilo in tako bo, da omejenci slavijo lokalne motive mimetičnih umetnosti.

 

Konstruktivisti so izhajali iz kavzalne povezanosti!

 

Po tistem, ko so bile Stepančičeve slike v Beogradu odrešene nacionalističnega pritiska, so bile najprej prepeljale v Trst in iz Trsta v Ljubljano v Arhiteturni muzej leta 2005 in iz muzeja v Cankarjev dom, kjer je bila postavljena razstava. V tistem času naju je dr. Peter Krečič povabil z Dunjo Zupančič na ogled zapuščine. To je bil eden tistih dnevov, ko dobesedno začutiš suverenost umetnika. Ko nama je Peter Krečič prestavljal različne slike, se je zgodil resnično pretresljiv trenutek, ko sva pred seboj zagledala risbe, ki jih je Stepančič dobesedno prerisoval z razstave v Parizu in to kot umetnik v resnih letih.

 

Ker med oblikovanjem današnjega teksta nisem med svojimi dokumenti našel, kje in kdaj naj bi to bilo, sem že ob skoraj neprimerni uri poklical enega največjih strokovnjakov za historično avantgardo nasploh dr. Petra Krečiča. Čez uro sem dobil več kot izčrpen odgovor:

 

Dragi Dragan!

Malo si me vrgel s predprazničnega tira in še nekoliko omotičen grem gledat, kaj sem pisal o Stepančiču v katalogu. Da ne boš preveč iskal po katalogu, ti pošiljam odlomek iz teksta, ki govori:

        1. o srečanju z Malevičevimi slikami l. 1978 v Parizu

        2.  kaj govori o animaciji, ki sta jo naredila skupaj z videastom Mihom Vipotnikom. 

 

Takole: 

med tem, ko je bil Stepančič v razvijanju svojih novokonstruktivističnih risb v polnem razmahu, je zvedel, da so v novem kulturnem centru Georges Pompidou v Parizu odprli razstavo Kazimirja Maleviča. Spomladi leta 1978 jo je obiskal in se, kot je videti, prvič v življenju srečal z njegovimi suprematističnimi risbami. Odkritje je bilo zanj tako pomembno, doživetje tako silovito, da se je vkopal pred njimi in jih sedem natančno prerisal____Štel si je v čast, da je lahko prerisoval Maleviča, a ne zgolj iz spoštovanja do tega izjemnega ruskega umetnika, marveč tudi zato, ker je v njegovih suprematističnih risbah našel popolno priznanje za svoje delo, tako za preteklo v dvajsetih letih kot za tisto, s čimer se je prav tedaj tako intenzivno ukvarjal____Ni izključeno, da se je ob svojih obiskih Trsta - in prek Trsta je tedaj dvakrat potoval v Pariz - srečal z računalniško grafiko Edvarda Zajca. Morda ga je na to opozoril Černigoj, ki je Zajca dobro poznal, saj se je ta štel za njegovega učenca. Stepančič se je torej oziral naokoli, kje bi našel pravega človeka, ki bi mu lahko pomagal z računalniško tehniko in leta 1983 nekako prišel do informacij o nameravanem mednarodnem festivalu videa, ki so ga napovedovali za jesen leta 1983 v Cankarjevem domu____med predavatelji je bil denimo mednarodno priznani Woody Vasulka ___Izdelali so 22 projektov, eden med njimi pa je bil Stepančičev! Po pripovedovanju Miha Vipotnika je šlo za snemanje risb v Ljubljani ter njihovo sprotno, takojšnjo animacijo v televizijskem studiu v Zagrebu, s katerim je bil ljubljanski povezan prek fibrooptičnega kabla. Tam je Tomislav Nikolić na grafičnem računalniku Flair izvedel dve preprosti animaciji___ celotno dogajanje pa spremlja prav za to priložnost izbrana glasba Iva Petriča. Stepančič je dal projektu naslov "Raziskava likovne mehanike", 1960 - 1980, Video C. D. '83 in se podpisal E. Stepančič.

 

 

 

 

Dr. Peter Krečič še enkrat bi se vam pred javnostjo portala+ zahvalil za to, da tako radodarno, brezpogojno in prijazno z nami delite svoje znanje. In na koncu naj spregovori Stepančič:

 

"Ustvarjalec ne posnema več vidnega, temveč se s svojim znanjem in izkušnjami obrača k vidnemu z novim sistemom znakov" in nadaljuje "Razvija naj nove kategorije, ki so mu potrebne za koordinacijo dejstev." 

 

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

 

Še enkrat hvala tudi Robertu Stefaniju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,819
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,036
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,587
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,180
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,353
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,210
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,039
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,491
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,312
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 969