Komentar

Hommage Eduardu Stepančiču

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

23.12.2018 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduard Stepančič   Trst   konstruktivizem   Beograd   Pariz   razstava   Peter Krečič   Roberto Stefani

Fotografije: Jasper Jacobs

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega.

Po več kot letu dni sem se srečal z Robertom Stefanijem, s človekom o katerem bi lahko premišljeval na različne načine, ampak čisto vsi bi govorili o njem kot o prijaznem možu. V današnjem tekstu bi želel o njem pričevati kot o človeku, ki skrbno hrani eno pomembenjših zbirk konstruktivizma. Že v prvi minuti najinega srečanja me je obvestil o tem, da je bila nedavno tega slikarska zapuščina njegovega strica Eduarda Stepančiča oziroma da je bil njen del razstavljen v Bruslju. Tega dejstva sem se zelo razveselil, da Eduard živi svoje posmrtno življenje v svoji umetniški zapuščini. To je najpomembnejše, vse ostalo je v tem komentarju manj pomembno.

 

Navajam po katalogu Stepančičeve razstave iz Cankarjevega doma leta 2006: "____ Stepančič  je po svojem zgodnjem, mladostnem sodelovanju s Černigojevo Tržaško konstruktivistično skupino leta 1929 za vedno zapustil Trst, se naselil v Beogradu, kjer je vse do smrti leta 1991 živel in delal v skoraj popolni samoti____ dobrih deset let po avtorjevi smrti sta nečaka (eden izmed njiju je Robert Stefaneli op.a) iz okolice Trsta (Nabrežina op.a.) podedovala umetniško zapuščino, to je več kot 500 slik in risb___na ogled obsežnega gradiva so pripeljali več poznavalcev, med njimi tudi Petra Krečiča, ki mu je v preteklosti ob raziskavah slovenskega konstruktivizma uspelo osebno spoznati enigmatičnega Stepančiča."

 

 

 

 

Pod tem otvoritvenim tekstom kataloga za razstavo "Eduard Stepančič, konstruktivistični princip" je bila podpisana kustodinja razstave umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat Spahić. Med drugim se je zahvalila tudi njenem kolegu dr. Ješi Denegriju, ki je bil zagotovo najzaslužnejši, da se je zbirka v Beogradu sploh ohranila. V tistih sramotnih, egoističnih in morilskih letih je želel tedanji direktor Muzeja sobobne umetnosti v Beogradu avtorje, ki niso bili iz najbližje soseske, pometati dobesedno v sotočje Donave in Save. Danes je na srečo v Muzeju sodobne umetnosti poplnoma drugače, a brez takratne Denegrijeve zavrnitve nacionalistične stekline bi Stepančičevo zapuščino zagotovo doletela več kot bridka usoda.

 

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega. To je bil konstruktivist ves poln velikih odlik, aktivne geometrije in aktivnega plemenitega kolorizma. Vse njegove slike so bile izpolnjene z utripajočimi oblikami. Želim vas opozoriti, da večina njegovih najpomembnejših slik niso bile prestižnega, kraljevskega formata (v tem primeru je "kraljevski format" mišljeno dobesedno, kralji so imeli radi velike formate za svoje podobe), čeprav so slovenski avantgardisti slikali tudi takšne formate, a jih večinoma pomnimo le iz č.b. fotografij, ker so v realnem poniknili neznano kam.

 

Te dni me je življenje profesionalno pripeljalo v Moderno galerijo tako, da ure in ure gledam Stepančičeve slike. Predvsem eno, to je slika Konstruktivistične silhuete (scenski osnutek za predstavo Črne Maske), ki je v mojem umetniškem življenju odigrala ključno vlogo. Format "gvaša" je velik le 25 cm x 15 cm. Poln je enigmatičnosti in drugačnosti od katerekoli druge slike na tem svetu. Kot mladostniku mi je odprla pomembno metodo za uprizarjanje velikih gledaliških totalov. Ne morete si predstavljati, ko sem jo petindvajsetleten dal preslikati na format 9 m x 6 m. Njena enigma se mi je odprla skozi skrajno gledališkost, iz njene nerazumljivosti.

 

 

 

 

Po Baudlerajevi logiki je umetniška identiteta in slava zasnovana ravno v tem, da nas umetnike nihče metodološko ne more razumeti, že simbolistična pozicija je abstrakcioniste privzdvignila do popolne nerazumljivosti, do svete nerazumljivosti. A ravno konstruktivisti so bili tisti, ki so želeli biti razumljivi in se približati delavcu, saj bi mu morali biti konstruktivistični motivi naravno blizu, a navkljub vsem njihovim naporom so ostali delavnim množicam najbolj nerazumljivi od vseh, ki so se kadarkoli predstavili svetu umetnosti. Zato je vedno tako bilo in tako bo, da omejenci slavijo lokalne motive mimetičnih umetnosti.

 

Konstruktivisti so izhajali iz kavzalne povezanosti!

 

Po tistem, ko so bile Stepančičeve slike v Beogradu odrešene nacionalističnega pritiska, so bile najprej prepeljale v Trst in iz Trsta v Ljubljano v Arhiteturni muzej leta 2005 in iz muzeja v Cankarjev dom, kjer je bila postavljena razstava. V tistem času naju je dr. Peter Krečič povabil z Dunjo Zupančič na ogled zapuščine. To je bil eden tistih dnevov, ko dobesedno začutiš suverenost umetnika. Ko nama je Peter Krečič prestavljal različne slike, se je zgodil resnično pretresljiv trenutek, ko sva pred seboj zagledala risbe, ki jih je Stepančič dobesedno prerisoval z razstave v Parizu in to kot umetnik v resnih letih.

 

Ker med oblikovanjem današnjega teksta nisem med svojimi dokumenti našel, kje in kdaj naj bi to bilo, sem že ob skoraj neprimerni uri poklical enega največjih strokovnjakov za historično avantgardo nasploh dr. Petra Krečiča. Čez uro sem dobil več kot izčrpen odgovor:

 

Dragi Dragan!

Malo si me vrgel s predprazničnega tira in še nekoliko omotičen grem gledat, kaj sem pisal o Stepančiču v katalogu. Da ne boš preveč iskal po katalogu, ti pošiljam odlomek iz teksta, ki govori:

        1. o srečanju z Malevičevimi slikami l. 1978 v Parizu

        2.  kaj govori o animaciji, ki sta jo naredila skupaj z videastom Mihom Vipotnikom. 

 

Takole: 

med tem, ko je bil Stepančič v razvijanju svojih novokonstruktivističnih risb v polnem razmahu, je zvedel, da so v novem kulturnem centru Georges Pompidou v Parizu odprli razstavo Kazimirja Maleviča. Spomladi leta 1978 jo je obiskal in se, kot je videti, prvič v življenju srečal z njegovimi suprematističnimi risbami. Odkritje je bilo zanj tako pomembno, doživetje tako silovito, da se je vkopal pred njimi in jih sedem natančno prerisal____Štel si je v čast, da je lahko prerisoval Maleviča, a ne zgolj iz spoštovanja do tega izjemnega ruskega umetnika, marveč tudi zato, ker je v njegovih suprematističnih risbah našel popolno priznanje za svoje delo, tako za preteklo v dvajsetih letih kot za tisto, s čimer se je prav tedaj tako intenzivno ukvarjal____Ni izključeno, da se je ob svojih obiskih Trsta - in prek Trsta je tedaj dvakrat potoval v Pariz - srečal z računalniško grafiko Edvarda Zajca. Morda ga je na to opozoril Černigoj, ki je Zajca dobro poznal, saj se je ta štel za njegovega učenca. Stepančič se je torej oziral naokoli, kje bi našel pravega človeka, ki bi mu lahko pomagal z računalniško tehniko in leta 1983 nekako prišel do informacij o nameravanem mednarodnem festivalu videa, ki so ga napovedovali za jesen leta 1983 v Cankarjevem domu____med predavatelji je bil denimo mednarodno priznani Woody Vasulka ___Izdelali so 22 projektov, eden med njimi pa je bil Stepančičev! Po pripovedovanju Miha Vipotnika je šlo za snemanje risb v Ljubljani ter njihovo sprotno, takojšnjo animacijo v televizijskem studiu v Zagrebu, s katerim je bil ljubljanski povezan prek fibrooptičnega kabla. Tam je Tomislav Nikolić na grafičnem računalniku Flair izvedel dve preprosti animaciji___ celotno dogajanje pa spremlja prav za to priložnost izbrana glasba Iva Petriča. Stepančič je dal projektu naslov "Raziskava likovne mehanike", 1960 - 1980, Video C. D. '83 in se podpisal E. Stepančič.

 

 

 

 

Dr. Peter Krečič še enkrat bi se vam pred javnostjo portala+ zahvalil za to, da tako radodarno, brezpogojno in prijazno z nami delite svoje znanje. In na koncu naj spregovori Stepančič:

 

"Ustvarjalec ne posnema več vidnega, temveč se s svojim znanjem in izkušnjami obrača k vidnemu z novim sistemom znakov" in nadaljuje "Razvija naj nove kategorije, ki so mu potrebne za koordinacijo dejstev." 

 

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

 

Še enkrat hvala tudi Robertu Stefaniju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
7
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,237
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,279
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,722
04/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,334
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,058
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,445
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,271
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
09/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 979
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,914