Komentar

Hommage Eduardu Stepančiču

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

23.12.2018 07:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Eduard Stepančič   Trst   konstruktivizem   Beograd   Pariz   razstava   Peter Krečič   Roberto Stefani

Fotografije: Jasper Jacobs

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega.

Po več kot letu dni sem se srečal z Robertom Stefanijem, s človekom o katerem bi lahko premišljeval na različne načine, ampak čisto vsi bi govorili o njem kot o prijaznem možu. V današnjem tekstu bi želel o njem pričevati kot o človeku, ki skrbno hrani eno pomembenjših zbirk konstruktivizma. Že v prvi minuti najinega srečanja me je obvestil o tem, da je bila nedavno tega slikarska zapuščina njegovega strica Eduarda Stepančiča oziroma da je bil njen del razstavljen v Bruslju. Tega dejstva sem se zelo razveselil, da Eduard živi svoje posmrtno življenje v svoji umetniški zapuščini. To je najpomembnejše, vse ostalo je v tem komentarju manj pomembno.

 

Navajam po katalogu Stepančičeve razstave iz Cankarjevega doma leta 2006: "____ Stepančič  je po svojem zgodnjem, mladostnem sodelovanju s Černigojevo Tržaško konstruktivistično skupino leta 1929 za vedno zapustil Trst, se naselil v Beogradu, kjer je vse do smrti leta 1991 živel in delal v skoraj popolni samoti____ dobrih deset let po avtorjevi smrti sta nečaka (eden izmed njiju je Robert Stefaneli op.a) iz okolice Trsta (Nabrežina op.a.) podedovala umetniško zapuščino, to je več kot 500 slik in risb___na ogled obsežnega gradiva so pripeljali več poznavalcev, med njimi tudi Petra Krečiča, ki mu je v preteklosti ob raziskavah slovenskega konstruktivizma uspelo osebno spoznati enigmatičnega Stepančiča."

 

 

 

 

Pod tem otvoritvenim tekstom kataloga za razstavo "Eduard Stepančič, konstruktivistični princip" je bila podpisana kustodinja razstave umetnostna zgodovinarka Nina Pirnat Spahić. Med drugim se je zahvalila tudi njenem kolegu dr. Ješi Denegriju, ki je bil zagotovo najzaslužnejši, da se je zbirka v Beogradu sploh ohranila. V tistih sramotnih, egoističnih in morilskih letih je želel tedanji direktor Muzeja sobobne umetnosti v Beogradu avtorje, ki niso bili iz najbližje soseske, pometati dobesedno v sotočje Donave in Save. Danes je na srečo v Muzeju sodobne umetnosti poplnoma drugače, a brez takratne Denegrijeve zavrnitve nacionalistične stekline bi Stepančičevo zapuščino zagotovo doletela več kot bridka usoda.

 

Z današnjim komentarjem želim ponovno narediti vizualnega umetnika Eduarda Stepančiča vidnega. To je bil konstruktivist ves poln velikih odlik, aktivne geometrije in aktivnega plemenitega kolorizma. Vse njegove slike so bile izpolnjene z utripajočimi oblikami. Želim vas opozoriti, da večina njegovih najpomembnejših slik niso bile prestižnega, kraljevskega formata (v tem primeru je "kraljevski format" mišljeno dobesedno, kralji so imeli radi velike formate za svoje podobe), čeprav so slovenski avantgardisti slikali tudi takšne formate, a jih večinoma pomnimo le iz č.b. fotografij, ker so v realnem poniknili neznano kam.

 

Te dni me je življenje profesionalno pripeljalo v Moderno galerijo tako, da ure in ure gledam Stepančičeve slike. Predvsem eno, to je slika Konstruktivistične silhuete (scenski osnutek za predstavo Črne Maske), ki je v mojem umetniškem življenju odigrala ključno vlogo. Format "gvaša" je velik le 25 cm x 15 cm. Poln je enigmatičnosti in drugačnosti od katerekoli druge slike na tem svetu. Kot mladostniku mi je odprla pomembno metodo za uprizarjanje velikih gledaliških totalov. Ne morete si predstavljati, ko sem jo petindvajsetleten dal preslikati na format 9 m x 6 m. Njena enigma se mi je odprla skozi skrajno gledališkost, iz njene nerazumljivosti.

 

 

 

 

Po Baudlerajevi logiki je umetniška identiteta in slava zasnovana ravno v tem, da nas umetnike nihče metodološko ne more razumeti, že simbolistična pozicija je abstrakcioniste privzdvignila do popolne nerazumljivosti, do svete nerazumljivosti. A ravno konstruktivisti so bili tisti, ki so želeli biti razumljivi in se približati delavcu, saj bi mu morali biti konstruktivistični motivi naravno blizu, a navkljub vsem njihovim naporom so ostali delavnim množicam najbolj nerazumljivi od vseh, ki so se kadarkoli predstavili svetu umetnosti. Zato je vedno tako bilo in tako bo, da omejenci slavijo lokalne motive mimetičnih umetnosti.

 

Konstruktivisti so izhajali iz kavzalne povezanosti!

 

Po tistem, ko so bile Stepančičeve slike v Beogradu odrešene nacionalističnega pritiska, so bile najprej prepeljale v Trst in iz Trsta v Ljubljano v Arhiteturni muzej leta 2005 in iz muzeja v Cankarjev dom, kjer je bila postavljena razstava. V tistem času naju je dr. Peter Krečič povabil z Dunjo Zupančič na ogled zapuščine. To je bil eden tistih dnevov, ko dobesedno začutiš suverenost umetnika. Ko nama je Peter Krečič prestavljal različne slike, se je zgodil resnično pretresljiv trenutek, ko sva pred seboj zagledala risbe, ki jih je Stepančič dobesedno prerisoval z razstave v Parizu in to kot umetnik v resnih letih.

 

Ker med oblikovanjem današnjega teksta nisem med svojimi dokumenti našel, kje in kdaj naj bi to bilo, sem že ob skoraj neprimerni uri poklical enega največjih strokovnjakov za historično avantgardo nasploh dr. Petra Krečiča. Čez uro sem dobil več kot izčrpen odgovor:

 

Dragi Dragan!

Malo si me vrgel s predprazničnega tira in še nekoliko omotičen grem gledat, kaj sem pisal o Stepančiču v katalogu. Da ne boš preveč iskal po katalogu, ti pošiljam odlomek iz teksta, ki govori:

        1. o srečanju z Malevičevimi slikami l. 1978 v Parizu

        2.  kaj govori o animaciji, ki sta jo naredila skupaj z videastom Mihom Vipotnikom. 

 

Takole: 

med tem, ko je bil Stepančič v razvijanju svojih novokonstruktivističnih risb v polnem razmahu, je zvedel, da so v novem kulturnem centru Georges Pompidou v Parizu odprli razstavo Kazimirja Maleviča. Spomladi leta 1978 jo je obiskal in se, kot je videti, prvič v življenju srečal z njegovimi suprematističnimi risbami. Odkritje je bilo zanj tako pomembno, doživetje tako silovito, da se je vkopal pred njimi in jih sedem natančno prerisal____Štel si je v čast, da je lahko prerisoval Maleviča, a ne zgolj iz spoštovanja do tega izjemnega ruskega umetnika, marveč tudi zato, ker je v njegovih suprematističnih risbah našel popolno priznanje za svoje delo, tako za preteklo v dvajsetih letih kot za tisto, s čimer se je prav tedaj tako intenzivno ukvarjal____Ni izključeno, da se je ob svojih obiskih Trsta - in prek Trsta je tedaj dvakrat potoval v Pariz - srečal z računalniško grafiko Edvarda Zajca. Morda ga je na to opozoril Černigoj, ki je Zajca dobro poznal, saj se je ta štel za njegovega učenca. Stepančič se je torej oziral naokoli, kje bi našel pravega človeka, ki bi mu lahko pomagal z računalniško tehniko in leta 1983 nekako prišel do informacij o nameravanem mednarodnem festivalu videa, ki so ga napovedovali za jesen leta 1983 v Cankarjevem domu____med predavatelji je bil denimo mednarodno priznani Woody Vasulka ___Izdelali so 22 projektov, eden med njimi pa je bil Stepančičev! Po pripovedovanju Miha Vipotnika je šlo za snemanje risb v Ljubljani ter njihovo sprotno, takojšnjo animacijo v televizijskem studiu v Zagrebu, s katerim je bil ljubljanski povezan prek fibrooptičnega kabla. Tam je Tomislav Nikolić na grafičnem računalniku Flair izvedel dve preprosti animaciji___ celotno dogajanje pa spremlja prav za to priložnost izbrana glasba Iva Petriča. Stepančič je dal projektu naslov "Raziskava likovne mehanike", 1960 - 1980, Video C. D. '83 in se podpisal E. Stepančič.

 

 

 

 

Dr. Peter Krečič še enkrat bi se vam pred javnostjo portala+ zahvalil za to, da tako radodarno, brezpogojno in prijazno z nami delite svoje znanje. In na koncu naj spregovori Stepančič:

 

"Ustvarjalec ne posnema več vidnega, temveč se s svojim znanjem in izkušnjami obrača k vidnemu z novim sistemom znakov" in nadaljuje "Razvija naj nove kategorije, ki so mu potrebne za koordinacijo dejstev." 

 

Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V umetniško resničnost je prenašal čutne sfere tako neznačilne za konstruktiviste, a navkljub vsemu je bila njegova občutljivost več kot nadzorovana.

 

Še enkrat hvala tudi Robertu Stefaniju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,469
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,340
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,707
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,281
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,170
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 976
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,166
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,111
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,015
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,134