Komentar

Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"

Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. Leta 1990, na plebiscitu, smo se odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

26.12.2018 19:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   praznik   samostojnost   neodvisnost   enotnost   plebiscit   Demos   1990   26. december

Foto: Tone Stojko

Pri jutranjih poročilih so povedali, da danes praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti. Nedolžni poslušalec se je nemara vprašal: samostojnosti ali enotnosti? Pri osamosvajanju oz. v vojni za Slovenijo smo se namreč bojevali za (slovensko) samostojnost in proti (jugoslovanski) enotnosti. Konec leta 1988 in v začetku leta 1989 so Demosove stranke vse po vrsti govorile o slovenski samostojnosti in o neodvisnosti od Jugoslavije. V 95. številki Nove revije (ki je izšla marca 1990) smo izmenično uporabljali samostojnost in neodvisnost, angleški povzetki uvodne (Demosove) deklaracije in naših člankov pa samostojnost dosledno prevajajo kot independence.

 

Na današnji dan torej praznujemo razglasitev rezultatov tri dni starejšega plebiscita, na katerem je bilo treba odgovoriti na vprašanje: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Ne samostojna in enotna, ampak samostojna in neodvisna! Za samostojno in neodvisno državo je (ob 93-odstotni udeležbi) glasovalo 95 % volivcev.

 

Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznik Dan samostojnosti - brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal enotnost: tako se praznik zdaj imenuje dan samostojnosti in enotnosti. O neodvisnosti govorita tudi dva (pred)ustavna dokumenta: Deklaracija o(b) neodvisnosti in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Besedilo Temeljne ustavne listine, na katero se sklicuje ustava iz decembra 1991, razločno ponavlja: samostojnost in neodvisnost.

 

Podobne praznike kot je 26. december - čeprav jih praznujejo nekaj let več - imajo tudi druge države, npr. ZDA in Francija. V ZDA o četrtem juliju (1776) nikoli ne govorijo drugače kot o dnevu neodvisnosti. Ob koncu pariškega pogovora 2. oktobra 1991 je nama s Kučanom François Mitterand rekel: "Če hočete biti neodvisni, pa bodite neodvisni!"

 

Da bi bila reč še bolj zapletena, poleg dneva "samostojnosti in enotnosti" praznujemo tudi Dan ustavnosti. Ustavodajna skupščina je namreč 23. decembra 1991 sprejela in razglasila prvo ustavo samostojne in neodvisne države Slovenije. V zakladnico podobnih praznikov sodi še Dan državnosti, ki ga praznujemo poleti, 26. junija. Takrat se spominjamo 25. junija 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti, dan pozneje pa razglašeni omenjeni Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina.

 

Z neodvisnostjo sta v sorodu besedi osamosvojitev in osvoboditev. Pri njuni uporabi se križajo slovenska kopja in meči. Medtem ko del slovenske politike s težavo sprejema kot osvoboditev leto 1945, drugi del slovenske politike vztrajno odganja misel na osamosvojitev in neodvisnost.

 

 

***

 

Ob vseh teh praznikih se postavlja vprašanje, ali ni bila slovenska državnost v resnici uveljavljena šele z mednarodnim priznanjem, in ali ne bi bilo primerno praznovati kak dan v zvezi s tem. Nekako sramežljivo na MZZ proslavljajo 22. maj (1992), ko je Slovenija postala članica OZN. Dan mednarodnega priznanja ni državni praznik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.167
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.545
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.578
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.805
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.670
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.479
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.484
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.423
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074