Razkrivamo

Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje -  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019.

27.12.2018 23:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   plače   davki   dohodnina   občina   ZUJF   dohodninska lestvica

Izpostavljam "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z dohodninsko lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. 

Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov - a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, vendar ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo).

 

Skupaj pobrane dohodnine iz plač bo letos 2,3 milijarde evrov ali približno 9,8 % več kot v letu 2017. Zneski ter spremembe so prikazane v spodnji tabeli, kjer je dodan tudi podatek, kaj je pripomoglo k takšnemu povečanju dohodnine. Logično je seveda, da na prilive vplivajo tako višje plače kot tudi večje število zaposlenih. Po oceni bodo letošnje plače okoli 3,8 % višje kot lani in to je prineslo 80 milijonov dodanih prilivov v državne blagajne. Prav tako pa se je precej povečalo tudi število zaposlenih (približno 3,5 %) in tudi ti so v proračune vplačali dodatnih 70 milijonov evrov dohodnine.

 

 

 

 

Nato pa imamo še tretji učinek, ki pa je precej bolj "skrit". Ob uvedbi dohodninskih letvic pred leti so se meje razredov vsako leto revalorizirale z rastjo plač in s tem se je zagotavljala ves čas enaka povprečna obdavčitev z dohodnino. Usklajevanje namreč zagotovi, da se ob npr. 4 % splošni rasti bruto plač za enak odstotek poveča plačilo dohodnine, 4 odstotke pa je višja tudi neto plača.

 

Leta 2013 pa so bili s Programom stabilnosti (znani ZUJF) ukinjena usklajevanja vseh prejemkov in tudi dohodninske lestvice. To takrat niti ni imelo posebnega učinka, ker rasti plač ni bilo. Ekonomske razmere so se zadnja leta stabilizirala, ponovno se je uvedlo tudi usklajevanje vseh prejemkov - na dohodninsko lestvico pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Letošnja dohodninska lestvica je enaka lanski in če bi jo uskladili za 3,8-odstotno rastjo bruto plač, bi za toliko porasle tudi neto plače ter priliv dohodnine (brez ostalih sprememb). Ker pa je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).

 

Izpostavljam torej "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. Podobni učinek (50 milijonov evrov) bi dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke. A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve - ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi.

 

Bojim se, da je to pojasnilo zopet nekoliko bolj zapleteno - a ravno v tem je problem, da se ne vidi, kako z enako dohodninsko lestvico ob rasti plač dejansko povečujemo povprečno obdavčitev prejemkov. Letos se je tako povprečna obdavčitev plač dvignila iz lanskih 12,8 % na 13 %, kar je sicer malo - a pomeni dodatnih 2,2 odstotka porasta dohodnine oz. 50 milijonov evrov na letnem nivoju. To bi seveda lahko izračunali tudi na finančnem ministrstvu in že vnaprej ocenili, da bo dohodnina zaradi vseh navedenih učinkov lahko tudi za 10 odstotkov višja in to se bo tudi zgodilo.

 

Poleg dohodnine od plač pa plačujemo še dohodnino od kapitalskih dobičkov (dividende, obresti), kjer je bilo letos pričakovano precej več prilivov (za tretjino), manjši porast pa je bil pri ostalih virih (iz dejavnosti - s.p., od najemnin, kmetijstva in podobno). Kot je razvidno iz tabele, je bilo teh dodatnih prilivov za 54 milijone (od tega 34 milijone od dividend) in ta del prilivov denimo, da je nekoliko težje oceniti. Nato pa je še postavka neto vračila dohodnine. V začetku leta se vedno naredi poračun, ko nekateri doplačajo, drugi dobijo vrnjeno in praviloma ima država več povračil, kar zmanjšuje skupni znesek pobrane dohodnine. Po vseh teh učinkih bo torej država letos predvidoma zbrala za 244 milijon več dohodnine kot lani in tako za 11 % presegla lanske prilive.

 

Sledi seveda logično vprašanje, kako da se bodo potem prilivi iz dohodnine v državnem proračunu povečali za preko 15 odstotkov? Tu pa je potrebno upoštevati zakonska določila, po katerih se zbrana dohodnina razdeli med občine in proračun, zadnja leta približno vsak pol. A če so lani občine dobile točno polovico skupnega zneska, bo letos njihov delež padel na približno 48 % (vsaj tako se vidi po desetih mesecih). Kljub skupnemu povečanju prilivov iz dohodnine za 11 odstotkov bodo občine dobile "le" 6 odstotkov več dohodnine kot lani. Razlika ostaja v državnem proračunu in zato bodo tam prilivi iz dohodnine predvidoma višji za preko 15 %. V evrih to pomeni 170 milijonov več za proračun kot lani ali 120 milijonov več kot so načrtovali v sprejetem proračunu (!).

 

Ne dvomim, da je takšna delitev v skladu z veljavno zakonodajo, a najbrž tega ministrstvo ne razlaga veliko. Če bi ostalo enako delitveno razmerje kot lani, bi občine dobile npr. kar 50 milijonov evrov več kot bodo sicer. V tem kontekstu je zanimiv dogovor vlade z občinami o dvigu povprečnine za naslednje leto za 32,5 milijonov evrov, kar se je razumelo kot korak države nasproti občinam. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je na teh pogajanjih slučajno kdo povprašal, zakaj si je država od letošnjega povečanega kolača dohodnine odrezala kar 70 %.

 

In ne pozabimo, da bodo razmere v naslednjem letu kar precej podobne. Plače bodo verjetno spet višje za skoraj 4 odstotke, več bo tudi zaposlenih, ostaja pa ponovno nespremenjena dohodninska lestvica. To pomeni nadaljnjo (prikrito) rast povprečne obdavčitve plač z dohodnino, zaradi česar bodo prilivi zopet dodatno višji vsaj za dve odstotni točki. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to upoštevali v predvidenih popravkih proračuna za 2019 in koliko bodo te dodatne rasti dohodnine deležni v občinah. Po letošnjih izkušnjah ne veliko in predvideno povečanje povprečnine bo mogoče zopet manjše, kot bi dobili samo s sorazmernim deležem pobrane dohodnine.

 

Seveda ne poznam vseh ozadij in vseh določil veljavne zakonodaje, a nesporno je,

  • da se z neusklajevanjem dohodninske lestvice na nekako prikrit način povečuje obdavčitev plač ter

  • da občine niso deležne vsega povečanja prilivov iz dohodnine in ustrezno več ostaja v proračunu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
3
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Otroci so preveč jedli, zmanjkalo nam je vsega."
4
14.04.2020 17:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje objavljamo šest zgodb, ki bodo marsikoga od vas pretresle in ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.307
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.157
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.302
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.909
05/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.898
06/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.292
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.445
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 989
09/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.974
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.046