Razkrivamo

Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela

V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine oz. 4,5 % več kot leto poprej. Dejanska gibanja do oktobra kažejo, da bo letos teh prilivov v proračun kar za 1.270 milijonov evrov, torej okoli 120 milijonov več od načrtov oz. preko 15 % več kot lansko leto. Kaj je bil razlog za tako zgrešeno načrtovanje -  napake ali zavestno prikazovanje nižjih prihodkov za zmanjševanje apetitov proračunskih porabnikov, ne bi ugibal. Vsekakor pa je najbrž zanimivo pogledati, zakaj je prišlo do tako močnega povečanja prihodkov iz dohodnine v državni proračun. Če že drugega ne, mogoče za vsaj bolj točno oceno za leto 2019.

27.12.2018 23:13
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   plače   davki   dohodnina   občina   ZUJF   dohodninska lestvica

Izpostavljam "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z dohodninsko lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. 

Pretežni del dohodnine (blizu 90 %) država zbere z obremenitvijo plač. Od bruto plače se najprej odvede 22,1 % prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave za otroke ter splošna olajšava za vse prejemnike, preostanek pa je osnova za izračun dohodnine po veljavni lestvici. Pri tem so najnižji prejemki obdavčeni s 16 %, a če uveljavljaš še olajšavo za enega otroka, dohodnine do 900 evrov bruto mesečne plače sploh ne plačuješ. Z rastjo prejemkov, se stopnja obdavčitve dviga in najvišja stopnja je trenutno 50 %. Ta stopnja velja za plače nad 8.000 evrov - a ne za celotno plačo, temveč samo za prejemke nad tem zneskom, preostala plača pa je obdavčena v povprečju z 32 % (to omenjam zato, ker večina meni, da se z dvigom plače in prehodom v višji davčni razred plača dohodnina v celoti po tej višji stopnji, vendar ta velja samo za dodatni prejemek nad to mejo).

 

Skupaj pobrane dohodnine iz plač bo letos 2,3 milijarde evrov ali približno 9,8 % več kot v letu 2017. Zneski ter spremembe so prikazane v spodnji tabeli, kjer je dodan tudi podatek, kaj je pripomoglo k takšnemu povečanju dohodnine. Logično je seveda, da na prilive vplivajo tako višje plače kot tudi večje število zaposlenih. Po oceni bodo letošnje plače okoli 3,8 % višje kot lani in to je prineslo 80 milijonov dodanih prilivov v državne blagajne. Prav tako pa se je precej povečalo tudi število zaposlenih (približno 3,5 %) in tudi ti so v proračune vplačali dodatnih 70 milijonov evrov dohodnine.

 

 

 

 

Nato pa imamo še tretji učinek, ki pa je precej bolj "skrit". Ob uvedbi dohodninskih letvic pred leti so se meje razredov vsako leto revalorizirale z rastjo plač in s tem se je zagotavljala ves čas enaka povprečna obdavčitev z dohodnino. Usklajevanje namreč zagotovi, da se ob npr. 4 % splošni rasti bruto plač za enak odstotek poveča plačilo dohodnine, 4 odstotke pa je višja tudi neto plača.

 

Leta 2013 pa so bili s Programom stabilnosti (znani ZUJF) ukinjena usklajevanja vseh prejemkov in tudi dohodninske lestvice. To takrat niti ni imelo posebnega učinka, ker rasti plač ni bilo. Ekonomske razmere so se zadnja leta stabilizirala, ponovno se je uvedlo tudi usklajevanje vseh prejemkov - na dohodninsko lestvico pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Letošnja dohodninska lestvica je enaka lanski in če bi jo uskladili za 3,8-odstotno rastjo bruto plač, bi za toliko porasle tudi neto plače ter priliv dohodnine (brez ostalih sprememb). Ker pa je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).

 

Izpostavljam torej "skrito" povečanje davčne obremenitve, saj se z lestvico ljudje neposredno ne srečujejo in brez poglobljenega izračuna niti ne vidijo, da se z rastjo plač brez uskladitve lestvice davčna obremenitev v povprečju povečuje. Podobni učinek (50 milijonov evrov) bi dosegli, če bi na primer povečali vse davčne stopnje za pol odstotne točke. A predstavljajte si vihar, ki bi ga povzročil takšen predlog povečanja davčne obremenitve - ko pa pridemo do enake obremenitve samo brez uskladitve, tega sploh nihče ne opazi.

 

Bojim se, da je to pojasnilo zopet nekoliko bolj zapleteno - a ravno v tem je problem, da se ne vidi, kako z enako dohodninsko lestvico ob rasti plač dejansko povečujemo povprečno obdavčitev prejemkov. Letos se je tako povprečna obdavčitev plač dvignila iz lanskih 12,8 % na 13 %, kar je sicer malo - a pomeni dodatnih 2,2 odstotka porasta dohodnine oz. 50 milijonov evrov na letnem nivoju. To bi seveda lahko izračunali tudi na finančnem ministrstvu in že vnaprej ocenili, da bo dohodnina zaradi vseh navedenih učinkov lahko tudi za 10 odstotkov višja in to se bo tudi zgodilo.

 

Poleg dohodnine od plač pa plačujemo še dohodnino od kapitalskih dobičkov (dividende, obresti), kjer je bilo letos pričakovano precej več prilivov (za tretjino), manjši porast pa je bil pri ostalih virih (iz dejavnosti - s.p., od najemnin, kmetijstva in podobno). Kot je razvidno iz tabele, je bilo teh dodatnih prilivov za 54 milijone (od tega 34 milijone od dividend) in ta del prilivov denimo, da je nekoliko težje oceniti. Nato pa je še postavka neto vračila dohodnine. V začetku leta se vedno naredi poračun, ko nekateri doplačajo, drugi dobijo vrnjeno in praviloma ima država več povračil, kar zmanjšuje skupni znesek pobrane dohodnine. Po vseh teh učinkih bo torej država letos predvidoma zbrala za 244 milijon več dohodnine kot lani in tako za 11 % presegla lanske prilive.

 

Sledi seveda logično vprašanje, kako da se bodo potem prilivi iz dohodnine v državnem proračunu povečali za preko 15 odstotkov? Tu pa je potrebno upoštevati zakonska določila, po katerih se zbrana dohodnina razdeli med občine in proračun, zadnja leta približno vsak pol. A če so lani občine dobile točno polovico skupnega zneska, bo letos njihov delež padel na približno 48 % (vsaj tako se vidi po desetih mesecih). Kljub skupnemu povečanju prilivov iz dohodnine za 11 odstotkov bodo občine dobile "le" 6 odstotkov več dohodnine kot lani. Razlika ostaja v državnem proračunu in zato bodo tam prilivi iz dohodnine predvidoma višji za preko 15 %. V evrih to pomeni 170 milijonov več za proračun kot lani ali 120 milijonov več kot so načrtovali v sprejetem proračunu (!).

 

Ne dvomim, da je takšna delitev v skladu z veljavno zakonodajo, a najbrž tega ministrstvo ne razlaga veliko. Če bi ostalo enako delitveno razmerje kot lani, bi občine dobile npr. kar 50 milijonov evrov več kot bodo sicer. V tem kontekstu je zanimiv dogovor vlade z občinami o dvigu povprečnine za naslednje leto za 32,5 milijonov evrov, kar se je razumelo kot korak države nasproti občinam. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali je na teh pogajanjih slučajno kdo povprašal, zakaj si je država od letošnjega povečanega kolača dohodnine odrezala kar 70 %.

 

In ne pozabimo, da bodo razmere v naslednjem letu kar precej podobne. Plače bodo verjetno spet višje za skoraj 4 odstotke, več bo tudi zaposlenih, ostaja pa ponovno nespremenjena dohodninska lestvica. To pomeni nadaljnjo (prikrito) rast povprečne obdavčitve plač z dohodnino, zaradi česar bodo prilivi zopet dodatno višji vsaj za dve odstotni točki. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to upoštevali v predvidenih popravkih proračuna za 2019 in koliko bodo te dodatne rasti dohodnine deležni v občinah. Po letošnjih izkušnjah ne veliko in predvideno povečanje povprečnine bo mogoče zopet manjše, kot bi dobili samo s sorazmernim deležem pobrane dohodnine.

 

Seveda ne poznam vseh ozadij in vseh določil veljavne zakonodaje, a nesporno je,

  • da se z neusklajevanjem dohodninske lestvice na nekako prikrit način povečuje obdavčitev plač ter

  • da občine niso deležne vsega povečanja prilivov iz dohodnine in ustrezno več ostaja v proračunu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
7
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
7
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,154
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,222
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,306
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,642
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,030
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,419
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,247
08/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,735
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,501
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872