Razkrivamo

Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko

Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki želi združiti osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, bo namenjen iskanju odgovora na vprašanje, kakšno novo politično stranko bi potrebovala Slovenija - in zakaj bi jo potrebovala. Ikona te konvencije je   znameniti, nikoli uresničeni Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, imenovan Katedrala svobode.

 

02.01.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   Konvencija   Jože Plečnik   intelektualci   Slovenija   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Romana Jordan   Majda Pučnik Rudl   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   Jure Zupan

Sklicatelji konvencije o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - po njihovem je vprašanje le to, kakšno in zakaj.

Da je začetek leta nadvse primeren za odmevno javno pobudo, sta pred štirimi leti dokazala že Marko Voljč in Žiga Vavpotič s svojim projektom Act Tank, katerega uvodno srečanje je potekalo v Cankarjevem domu, pred vhodom v dvorano pa se je zbrala armada novinarjev, fotografov in televizijskih kamer (iniciativa je sicer kasneje izgubila naboj in zamrla). Začetek leta je namreč za medije velikokrat podobno turoben kot poletje, ko vlada sezona t.i. kislih kumaric. Če so torej pobudniki Katedrale svobode izbrali 10. januar za dan, ko bodo na konvenciji za nacionalni program odgovarjali na vprašanje "Ali Slovenija potrebuje novo stranko?", potem to ni slaba odločitev, saj bo medijskega zanimanja vsekakor veliko. Vprašanje sicer ni retorično - sklicatelji konvencije namreč istočasno odgovarjajo, da o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - vprašanje je le, kakšno in zakaj.

 

Matej Avbelj, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan so podpisani pod vabilo na dogodek, kjer bo čutiti precejšen vpliv Petra Jambreka - no, prav on bo sicer vodil razpravo, ki bo sledila uvodnim mnenjem peterice sklicateljev. Glavni poudarki razprave bodo javnosti predstavljeni na kasnejši tiskovni konferenci, pri čemer se bo upoštevalo t.i. Chatham House pravilo, kar pomeni, da lahko udeleženci brez kakršnih koli omejitev javno govorijo o vsebini dogodka, ne smejo pa razkriti identitete drugih udeležencev.

 

Prvi pobudniki Katedrale svobode so podpisniki Odprtega pisma (vir) iz povolilnega časa avgusta lani, ko so Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik predstavili svojo idejo razvojne koalicije in reformne vlade, pridružila sta se jim še Majda Pučnik Rudl (mimogrede, gre za nečakinjo Jožeta Pučnika)in Jure Zupan. Politične stranke, ki so se pogajale glede vladne koalicije, se glede njihove pobude niso posebej opredeljevale, sploh na levici ne, saj so namigovali, da gre v bistvu za tiho podporo Janezu Janši in njegovi SDS, s katero takrat takorekoč nobena parlamentarne stranka ni želela skleniti koalicije. Na Odprto pismo so zato mediji (in javnost) kmalu pozabili.

 

Povzetek povolilnega dogajanja, v katerem je nastalo tudi omenjeno Odprto pismo poslancem in slovenski javnosti, objavljeno 13. avgusta 2018, so avtorji oziroma pobudniki Konvencije, sklicane za 10. januar, takole opredelili: "Bistvo Odprtega pisma je bil predlog široke, velike in razvojne koalicije, v kateri bi sodelovale leve in desne stranke, z dvotretjinsko večino v parlamentu. To bi bilo potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb in za oblikovanje nacionalnega soglasja o reformah za končanje tranzicije in normalizacijo države. Vlado naj bi vodil predsednik vlade, ki bi bil nevtralen posrednik med stranema, ki sta se zapletli v medsebojno izključevanje."

 

V nadaljevanju sklicatelji - Peter Jambrek, Matej Avbelj, Romana Jordan, Majda Pučnik Rudl, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan - ugotavljajo:

 

- Vemo, da pobude naslovniki, ki bi o njej lahko odločili, zlasti poslanci Državnega zbora, niso sprejeli, osrednji slovenski tiskani mediji pa so o njej molčali. Tak odziv je bil tudi verjeten. Vendar, priložnost je bila ponujena in če je ideja dobra, ni razloga, da bi jo opustili, ne da bi ji dali priložnosti tudi za naprej. Pred vami so predlogi za nadaljevanje pobude.

 

- Prvi predlogi iz Odprtega pisma sov tem trenutku videti neuresničljivi, vendar utegnejo postati v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu, spet aktualni. Marsikje, ne le v krogih, ki so blizu podpisnikom pričujočega besedila, se je začela razprava, kako naprej. Slovenske razmere vsebujejo elemente politične omejenosti in zbujajo asociacije na politike, stranke in gibanja,  kot so italijansko Gibanje 5 zvezdic, pa tudi na levičarske ambicije v Grčiji (Siriza), Španiji (Podemos) in celo v Venezueli. Aktualno stanje demokracije v Sloveniji je daleč od upanj slovenske pomladi, ko je nastajala slovenska država, in kaže celo znamenja nazadovanja v smer bivšega sistema realnega socializma. Nastala je pobuda številka dve.

 

- Dogovorili smo se za ime Katedrala svobode, kot je Jože Plečnik poimenoval svoj neuresničeni načrt za slovenski parlament. Pobuda se osredotoča na intelektualno razpravo in alternativno razmišljanje, katerega rezultat naj bi bil program nacionalnega razvoja, konkretneje nacionalni program zakonodajnih in drugih vladnih ukrepov za reforme ustavne ureditve, gospodarstva in družbene dejavnosti, izvajane bodisi kot javne službe ali kot tržne storitve in dobrine, ki naj zagotovijo napredek Slovenije za dosego vsakršne blaginje, ki si jo zaslužijo Slovenci in Slovenke glede na njihovo pregovorno delavnost, poštenje ter iznajdljivost. Nacionalni program naj bi bil objavljen in pojasnjen slovenski javnosti ter njenim političnim predstavnikom.

 

- Podpisniki tukajšnje nove pobude za konvencijo (Jambrek, Rupel, Jordan, Avbelj, Zalaznik, Pučnik, Zupan) štejemo usmeritve koalicijske pogodbe aktualne leve in socialistične vlade Republike Slovenije za korak nazaj. Populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti, podjetnosti in vsakršne sproščenosti slovenske civilne družbe, gospodarstva in države predstavljajo  perspektivo nazadovanja Slovenije. Pomenijo njeno oddaljevanje in osamitev v razmerju do naprednih, liberalnih in demokratičnih procesov v Evropi.

 

- V pogovorih in posvetovanjih v krogu kolegic in kolegov so se za uresničitev razvojnih sprememb izoblikovale nekatere iztočnice in usmeritve. Zadržanost do obstoječih slabih praks slovenskih tranzicijskih vlad nam narekuje resno in poglobljeno analizo. Kakršnikoli ukrepi in predlogi ukrepov morajo biti utemeljeni na preskušenih in načelnih izhodiščih ter na strokovnih in pogumnih intelektualnih spoznanjih. Naša skupna zaveza je razčleniti konkretna poglavja in ukrepe nacionalnega programa za normalizacijo in napredek Slovenije, in sicer tako, da bo transparenten, torej konkreten, oprijemljiv, izvedljiv in razumljiv za aktivne državljane Slovenije. Program naj pomeni jasno, določno in načelno alternativo usmeritvam aktualne vlade in koalicije, kot so razvidne iz koalicijske pogodbe. Ali bolje povedano, pomenijo naj alternativo programu za ohranitev obstoječega stanja slovenske invalidne predstavniške in medijske demokracije, državnega birokratizma, vmešavanja države v svobodno podjetniško pobudo, ter zaostalosti družbenih služb zaradi državnih monopolov. Ne dvomimo, da je obstoječi etatizem pravo leglo koruptivnosti slovenske globoke države, in glavno orodje, preko katerega  novi politični razred izkorišča slovenske delavce, uslužbence in upokojence.

 

- Med preskušenimi izhodišči novega nacionalnega programa so na prvem mestu vrednote slovenske osamosvojitve, plebiscitarno utemeljene državnosti in ustavnosti, ter na referendumu 2003 preskušena ljudska odločitev za evropske in atlantske povezave. V prvi vrsti gre za zavarovanje človekovih pravic, za svobodno podjetniško pobudo, za pluralno politično, kulturno in medijsko prizorišče. Pobudniki nasprotujemo političnemu izključevanju in ekstremizmu desne in leve provenience. Naše glavno vprašanje je, kako pospešiti razvoj, da bi v čim krajšem času dosegli politično kulturo, produktivnost in kakovost bivanja razvitih zahodnih, najprej pa sosednih in osrednjih evropskih držav, kot so na primer Avstrija, Švica in Nemčija. Pri tem si želimo sodelovanja zlasti tudi s tradicionalno prijateljskimi  narodi srednje in vzhodne Evrope, s katerimi nas povezujejo skupne zgodovinske, politične in kulturne izkušnje. V mislih imamo  Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo.

 

- Ker zaznavno narašča podcenjevanje Slovenije in njenih predstavnikov v mednarodni skunosti, morajo biti nove slovenske pobude v Evropski uniji in Natu močnejše, bolj utemeljene in bolj prodorne kot je sicer običajno za partnerje in zaveznike. Katedrala svobode načrtujepoleg nacionalnega tudi evropski program, ki bi vseboval predloge za ravnanje v krizah, kot so ekstremna zadolženost, narodnostna in verska nestrpnost, migracije, uveljavljanje avtoritete moči namesto moči avtoritete, in druge. Predvsem nas zanima oblikovanje varne in učinkovito organizirane Evropske unije, ki naj bo enakopravna velikim igralcem na svetovnem prizorišču - Rusiji, ZDA, Turčiji, Kitajski ali Indiji.  V tem pogledu štejemo za ključne ustavne inštitute Evropske unije njene urejene in varovane zunanje meje, demokratično odgovornost evropske vlade, ter federalno ureditev unije suverenih evropskih narodov in držav.

 

- Na tej podlagi se bo pobuda, ki jo imenujemo po domiselnem Plečnikovem načrtu slovenskega parlamenta, organizirala kot konvencija, ki bo delovala preko različnih oblik kot so okrogle mize, javne tribune in medijske, tudi spletne predstavitve, na katerih nameravamo sproti seznanjati javnost z idejami in predlogi naših članov in sodelavcev.

 

- Glavni namen pobude torej ostaja perspektiva oblikovanja koalicije za slovensko vlado, ki bi bila zavezana  nacionalnemu programu reform za dokončanje slovenske tranzicije od bivšega nedemokratičnega sistema do normalne evropske demokratične, pravne in socialne države. Veljavna slovenska ustava že zagotavlja ustrezne pravne temelje, ki pa še niso v zadostni meri napolnjeni  s svobodno delujočimi ustanovami civilne družbe in tržnega gospodarstva. Tudi splet javnih in zasebnih inštitucij, ki zagotavljajo zdravje, izobrazbo, ustvarjanje in širjenje znanja, varno starost, socialno in okoljsko varnost ter kulturne in druge dobrine, je potrebno reformirati za zagotovitev sedanje ravni in za nadaljnji napredek blaginje ljudi, naroda in republike.

 

- Tako razumljenega poslanstva se lotevamo z orodji intelektualne analize, kritike in avtorskih objav. V tem pogledu se veselimo sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, ki jim je pri srcu blaginja državljanov naše republike.  Čutimo se zavezane izvirnemu nacionalnemu programu slovenske pomladi, ko je bila v zgoščenem zgodovinskem času  plebiscitno in ustavno izražene volje naroda in vseh državljanov Slovenije, ustanovljena slovenska demokracija, država in ustava.

 

- V izogib morebitnim nesporazumom ponovno pojasnjujemo, da je naša pobuda rezultat svobodnega osebnega premisleka, ki ni povezan z našimi sedanjimi ali prihodnjimi inštitucionalnimi zadolžitvami in načrti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575