Razkrivamo

Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko

Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki želi združiti osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, bo namenjen iskanju odgovora na vprašanje, kakšno novo politično stranko bi potrebovala Slovenija - in zakaj bi jo potrebovala. Ikona te konvencije je   znameniti, nikoli uresničeni Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, imenovan Katedrala svobode.

 

02.01.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   Konvencija   Jože Plečnik   intelektualci   Slovenija   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Romana Jordan   Majda Pučnik Rudl   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   Jure Zupan

Sklicatelji konvencije o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - po njihovem je vprašanje le to, kakšno in zakaj.

Da je začetek leta nadvse primeren za odmevno javno pobudo, sta pred štirimi leti dokazala že Marko Voljč in Žiga Vavpotič s svojim projektom Act Tank, katerega uvodno srečanje je potekalo v Cankarjevem domu, pred vhodom v dvorano pa se je zbrala armada novinarjev, fotografov in televizijskih kamer (iniciativa je sicer kasneje izgubila naboj in zamrla). Začetek leta je namreč za medije velikokrat podobno turoben kot poletje, ko vlada sezona t.i. kislih kumaric. Če so torej pobudniki Katedrale svobode izbrali 10. januar za dan, ko bodo na konvenciji za nacionalni program odgovarjali na vprašanje "Ali Slovenija potrebuje novo stranko?", potem to ni slaba odločitev, saj bo medijskega zanimanja vsekakor veliko. Vprašanje sicer ni retorično - sklicatelji konvencije namreč istočasno odgovarjajo, da o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - vprašanje je le, kakšno in zakaj.

 

Matej Avbelj, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan so podpisani pod vabilo na dogodek, kjer bo čutiti precejšen vpliv Petra Jambreka - no, prav on bo sicer vodil razpravo, ki bo sledila uvodnim mnenjem peterice sklicateljev. Glavni poudarki razprave bodo javnosti predstavljeni na kasnejši tiskovni konferenci, pri čemer se bo upoštevalo t.i. Chatham House pravilo, kar pomeni, da lahko udeleženci brez kakršnih koli omejitev javno govorijo o vsebini dogodka, ne smejo pa razkriti identitete drugih udeležencev.

 

Prvi pobudniki Katedrale svobode so podpisniki Odprtega pisma (vir) iz povolilnega časa avgusta lani, ko so Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik predstavili svojo idejo razvojne koalicije in reformne vlade, pridružila sta se jim še Majda Pučnik Rudl (mimogrede, gre za nečakinjo Jožeta Pučnika)in Jure Zupan. Politične stranke, ki so se pogajale glede vladne koalicije, se glede njihove pobude niso posebej opredeljevale, sploh na levici ne, saj so namigovali, da gre v bistvu za tiho podporo Janezu Janši in njegovi SDS, s katero takrat takorekoč nobena parlamentarne stranka ni želela skleniti koalicije. Na Odprto pismo so zato mediji (in javnost) kmalu pozabili.

 

Povzetek povolilnega dogajanja, v katerem je nastalo tudi omenjeno Odprto pismo poslancem in slovenski javnosti, objavljeno 13. avgusta 2018, so avtorji oziroma pobudniki Konvencije, sklicane za 10. januar, takole opredelili: "Bistvo Odprtega pisma je bil predlog široke, velike in razvojne koalicije, v kateri bi sodelovale leve in desne stranke, z dvotretjinsko večino v parlamentu. To bi bilo potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb in za oblikovanje nacionalnega soglasja o reformah za končanje tranzicije in normalizacijo države. Vlado naj bi vodil predsednik vlade, ki bi bil nevtralen posrednik med stranema, ki sta se zapletli v medsebojno izključevanje."

 

V nadaljevanju sklicatelji - Peter Jambrek, Matej Avbelj, Romana Jordan, Majda Pučnik Rudl, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan - ugotavljajo:

 

- Vemo, da pobude naslovniki, ki bi o njej lahko odločili, zlasti poslanci Državnega zbora, niso sprejeli, osrednji slovenski tiskani mediji pa so o njej molčali. Tak odziv je bil tudi verjeten. Vendar, priložnost je bila ponujena in če je ideja dobra, ni razloga, da bi jo opustili, ne da bi ji dali priložnosti tudi za naprej. Pred vami so predlogi za nadaljevanje pobude.

 

- Prvi predlogi iz Odprtega pisma sov tem trenutku videti neuresničljivi, vendar utegnejo postati v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu, spet aktualni. Marsikje, ne le v krogih, ki so blizu podpisnikom pričujočega besedila, se je začela razprava, kako naprej. Slovenske razmere vsebujejo elemente politične omejenosti in zbujajo asociacije na politike, stranke in gibanja,  kot so italijansko Gibanje 5 zvezdic, pa tudi na levičarske ambicije v Grčiji (Siriza), Španiji (Podemos) in celo v Venezueli. Aktualno stanje demokracije v Sloveniji je daleč od upanj slovenske pomladi, ko je nastajala slovenska država, in kaže celo znamenja nazadovanja v smer bivšega sistema realnega socializma. Nastala je pobuda številka dve.

 

- Dogovorili smo se za ime Katedrala svobode, kot je Jože Plečnik poimenoval svoj neuresničeni načrt za slovenski parlament. Pobuda se osredotoča na intelektualno razpravo in alternativno razmišljanje, katerega rezultat naj bi bil program nacionalnega razvoja, konkretneje nacionalni program zakonodajnih in drugih vladnih ukrepov za reforme ustavne ureditve, gospodarstva in družbene dejavnosti, izvajane bodisi kot javne službe ali kot tržne storitve in dobrine, ki naj zagotovijo napredek Slovenije za dosego vsakršne blaginje, ki si jo zaslužijo Slovenci in Slovenke glede na njihovo pregovorno delavnost, poštenje ter iznajdljivost. Nacionalni program naj bi bil objavljen in pojasnjen slovenski javnosti ter njenim političnim predstavnikom.

 

- Podpisniki tukajšnje nove pobude za konvencijo (Jambrek, Rupel, Jordan, Avbelj, Zalaznik, Pučnik, Zupan) štejemo usmeritve koalicijske pogodbe aktualne leve in socialistične vlade Republike Slovenije za korak nazaj. Populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti, podjetnosti in vsakršne sproščenosti slovenske civilne družbe, gospodarstva in države predstavljajo  perspektivo nazadovanja Slovenije. Pomenijo njeno oddaljevanje in osamitev v razmerju do naprednih, liberalnih in demokratičnih procesov v Evropi.

 

- V pogovorih in posvetovanjih v krogu kolegic in kolegov so se za uresničitev razvojnih sprememb izoblikovale nekatere iztočnice in usmeritve. Zadržanost do obstoječih slabih praks slovenskih tranzicijskih vlad nam narekuje resno in poglobljeno analizo. Kakršnikoli ukrepi in predlogi ukrepov morajo biti utemeljeni na preskušenih in načelnih izhodiščih ter na strokovnih in pogumnih intelektualnih spoznanjih. Naša skupna zaveza je razčleniti konkretna poglavja in ukrepe nacionalnega programa za normalizacijo in napredek Slovenije, in sicer tako, da bo transparenten, torej konkreten, oprijemljiv, izvedljiv in razumljiv za aktivne državljane Slovenije. Program naj pomeni jasno, določno in načelno alternativo usmeritvam aktualne vlade in koalicije, kot so razvidne iz koalicijske pogodbe. Ali bolje povedano, pomenijo naj alternativo programu za ohranitev obstoječega stanja slovenske invalidne predstavniške in medijske demokracije, državnega birokratizma, vmešavanja države v svobodno podjetniško pobudo, ter zaostalosti družbenih služb zaradi državnih monopolov. Ne dvomimo, da je obstoječi etatizem pravo leglo koruptivnosti slovenske globoke države, in glavno orodje, preko katerega  novi politični razred izkorišča slovenske delavce, uslužbence in upokojence.

 

- Med preskušenimi izhodišči novega nacionalnega programa so na prvem mestu vrednote slovenske osamosvojitve, plebiscitarno utemeljene državnosti in ustavnosti, ter na referendumu 2003 preskušena ljudska odločitev za evropske in atlantske povezave. V prvi vrsti gre za zavarovanje človekovih pravic, za svobodno podjetniško pobudo, za pluralno politično, kulturno in medijsko prizorišče. Pobudniki nasprotujemo političnemu izključevanju in ekstremizmu desne in leve provenience. Naše glavno vprašanje je, kako pospešiti razvoj, da bi v čim krajšem času dosegli politično kulturo, produktivnost in kakovost bivanja razvitih zahodnih, najprej pa sosednih in osrednjih evropskih držav, kot so na primer Avstrija, Švica in Nemčija. Pri tem si želimo sodelovanja zlasti tudi s tradicionalno prijateljskimi  narodi srednje in vzhodne Evrope, s katerimi nas povezujejo skupne zgodovinske, politične in kulturne izkušnje. V mislih imamo  Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo.

 

- Ker zaznavno narašča podcenjevanje Slovenije in njenih predstavnikov v mednarodni skunosti, morajo biti nove slovenske pobude v Evropski uniji in Natu močnejše, bolj utemeljene in bolj prodorne kot je sicer običajno za partnerje in zaveznike. Katedrala svobode načrtujepoleg nacionalnega tudi evropski program, ki bi vseboval predloge za ravnanje v krizah, kot so ekstremna zadolženost, narodnostna in verska nestrpnost, migracije, uveljavljanje avtoritete moči namesto moči avtoritete, in druge. Predvsem nas zanima oblikovanje varne in učinkovito organizirane Evropske unije, ki naj bo enakopravna velikim igralcem na svetovnem prizorišču - Rusiji, ZDA, Turčiji, Kitajski ali Indiji.  V tem pogledu štejemo za ključne ustavne inštitute Evropske unije njene urejene in varovane zunanje meje, demokratično odgovornost evropske vlade, ter federalno ureditev unije suverenih evropskih narodov in držav.

 

- Na tej podlagi se bo pobuda, ki jo imenujemo po domiselnem Plečnikovem načrtu slovenskega parlamenta, organizirala kot konvencija, ki bo delovala preko različnih oblik kot so okrogle mize, javne tribune in medijske, tudi spletne predstavitve, na katerih nameravamo sproti seznanjati javnost z idejami in predlogi naših članov in sodelavcev.

 

- Glavni namen pobude torej ostaja perspektiva oblikovanja koalicije za slovensko vlado, ki bi bila zavezana  nacionalnemu programu reform za dokončanje slovenske tranzicije od bivšega nedemokratičnega sistema do normalne evropske demokratične, pravne in socialne države. Veljavna slovenska ustava že zagotavlja ustrezne pravne temelje, ki pa še niso v zadostni meri napolnjeni  s svobodno delujočimi ustanovami civilne družbe in tržnega gospodarstva. Tudi splet javnih in zasebnih inštitucij, ki zagotavljajo zdravje, izobrazbo, ustvarjanje in širjenje znanja, varno starost, socialno in okoljsko varnost ter kulturne in druge dobrine, je potrebno reformirati za zagotovitev sedanje ravni in za nadaljnji napredek blaginje ljudi, naroda in republike.

 

- Tako razumljenega poslanstva se lotevamo z orodji intelektualne analize, kritike in avtorskih objav. V tem pogledu se veselimo sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, ki jim je pri srcu blaginja državljanov naše republike.  Čutimo se zavezane izvirnemu nacionalnemu programu slovenske pomladi, ko je bila v zgoščenem zgodovinskem času  plebiscitno in ustavno izražene volje naroda in vseh državljanov Slovenije, ustanovljena slovenska demokracija, država in ustava.

 

- V izogib morebitnim nesporazumom ponovno pojasnjujemo, da je naša pobuda rezultat svobodnega osebnega premisleka, ki ni povezan z našimi sedanjimi ali prihodnjimi inštitucionalnimi zadolžitvami in načrti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.582
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.810
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.482
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074