Razkrivamo

Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko

Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki želi združiti osebnosti iz sveta kulture, znanosti, podjetništva in politike, bo namenjen iskanju odgovora na vprašanje, kakšno novo politično stranko bi potrebovala Slovenija - in zakaj bi jo potrebovala. Ikona te konvencije je   znameniti, nikoli uresničeni Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, imenovan Katedrala svobode.

 

02.01.2019 18:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Katedrala svobode   Konvencija   Jože Plečnik   intelektualci   Slovenija   Peter Jambrek   Matej Avbelj   Romana Jordan   Majda Pučnik Rudl   Dimitrij Rupel   Tomaž Zalaznik   Jure Zupan

Sklicatelji konvencije o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - po njihovem je vprašanje le to, kakšno in zakaj.

Da je začetek leta nadvse primeren za odmevno javno pobudo, sta pred štirimi leti dokazala že Marko Voljč in Žiga Vavpotič s svojim projektom Act Tank, katerega uvodno srečanje je potekalo v Cankarjevem domu, pred vhodom v dvorano pa se je zbrala armada novinarjev, fotografov in televizijskih kamer (iniciativa je sicer kasneje izgubila naboj in zamrla). Začetek leta je namreč za medije velikokrat podobno turoben kot poletje, ko vlada sezona t.i. kislih kumaric. Če so torej pobudniki Katedrale svobode izbrali 10. januar za dan, ko bodo na konvenciji za nacionalni program odgovarjali na vprašanje "Ali Slovenija potrebuje novo stranko?", potem to ni slaba odločitev, saj bo medijskega zanimanja vsekakor veliko. Vprašanje sicer ni retorično - sklicatelji konvencije namreč istočasno odgovarjajo, da o tem, ali Slovenija potrebuje novo stranko, ne dvomijo - vprašanje je le, kakšno in zakaj.

 

Matej Avbelj, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan so podpisani pod vabilo na dogodek, kjer bo čutiti precejšen vpliv Petra Jambreka - no, prav on bo sicer vodil razpravo, ki bo sledila uvodnim mnenjem peterice sklicateljev. Glavni poudarki razprave bodo javnosti predstavljeni na kasnejši tiskovni konferenci, pri čemer se bo upoštevalo t.i. Chatham House pravilo, kar pomeni, da lahko udeleženci brez kakršnih koli omejitev javno govorijo o vsebini dogodka, ne smejo pa razkriti identitete drugih udeležencev.

 

Prvi pobudniki Katedrale svobode so podpisniki Odprtega pisma (vir) iz povolilnega časa avgusta lani, ko so Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik predstavili svojo idejo razvojne koalicije in reformne vlade, pridružila sta se jim še Majda Pučnik Rudl (mimogrede, gre za nečakinjo Jožeta Pučnika)in Jure Zupan. Politične stranke, ki so se pogajale glede vladne koalicije, se glede njihove pobude niso posebej opredeljevale, sploh na levici ne, saj so namigovali, da gre v bistvu za tiho podporo Janezu Janši in njegovi SDS, s katero takrat takorekoč nobena parlamentarne stranka ni želela skleniti koalicije. Na Odprto pismo so zato mediji (in javnost) kmalu pozabili.

 

Povzetek povolilnega dogajanja, v katerem je nastalo tudi omenjeno Odprto pismo poslancem in slovenski javnosti, objavljeno 13. avgusta 2018, so avtorji oziroma pobudniki Konvencije, sklicane za 10. januar, takole opredelili: "Bistvo Odprtega pisma je bil predlog široke, velike in razvojne koalicije, v kateri bi sodelovale leve in desne stranke, z dvotretjinsko večino v parlamentu. To bi bilo potrebno za uveljavitev ustavnih sprememb in za oblikovanje nacionalnega soglasja o reformah za končanje tranzicije in normalizacijo države. Vlado naj bi vodil predsednik vlade, ki bi bil nevtralen posrednik med stranema, ki sta se zapletli v medsebojno izključevanje."

 

V nadaljevanju sklicatelji - Peter Jambrek, Matej Avbelj, Romana Jordan, Majda Pučnik Rudl, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik in Jure Zupan - ugotavljajo:

 

- Vemo, da pobude naslovniki, ki bi o njej lahko odločili, zlasti poslanci Državnega zbora, niso sprejeli, osrednji slovenski tiskani mediji pa so o njej molčali. Tak odziv je bil tudi verjeten. Vendar, priložnost je bila ponujena in če je ideja dobra, ni razloga, da bi jo opustili, ne da bi ji dali priložnosti tudi za naprej. Pred vami so predlogi za nadaljevanje pobude.

 

- Prvi predlogi iz Odprtega pisma sov tem trenutku videti neuresničljivi, vendar utegnejo postati v primeru vladne krize ter negotovih ali celo kriznih razmer v državi, v Evropi in v svetu, spet aktualni. Marsikje, ne le v krogih, ki so blizu podpisnikom pričujočega besedila, se je začela razprava, kako naprej. Slovenske razmere vsebujejo elemente politične omejenosti in zbujajo asociacije na politike, stranke in gibanja,  kot so italijansko Gibanje 5 zvezdic, pa tudi na levičarske ambicije v Grčiji (Siriza), Španiji (Podemos) in celo v Venezueli. Aktualno stanje demokracije v Sloveniji je daleč od upanj slovenske pomladi, ko je nastajala slovenska država, in kaže celo znamenja nazadovanja v smer bivšega sistema realnega socializma. Nastala je pobuda številka dve.

 

- Dogovorili smo se za ime Katedrala svobode, kot je Jože Plečnik poimenoval svoj neuresničeni načrt za slovenski parlament. Pobuda se osredotoča na intelektualno razpravo in alternativno razmišljanje, katerega rezultat naj bi bil program nacionalnega razvoja, konkretneje nacionalni program zakonodajnih in drugih vladnih ukrepov za reforme ustavne ureditve, gospodarstva in družbene dejavnosti, izvajane bodisi kot javne službe ali kot tržne storitve in dobrine, ki naj zagotovijo napredek Slovenije za dosego vsakršne blaginje, ki si jo zaslužijo Slovenci in Slovenke glede na njihovo pregovorno delavnost, poštenje ter iznajdljivost. Nacionalni program naj bi bil objavljen in pojasnjen slovenski javnosti ter njenim političnim predstavnikom.

 

- Podpisniki tukajšnje nove pobude za konvencijo (Jambrek, Rupel, Jordan, Avbelj, Zalaznik, Pučnik, Zupan) štejemo usmeritve koalicijske pogodbe aktualne leve in socialistične vlade Republike Slovenije za korak nazaj. Populistični poskusi ugajanja najbolj revnim slojem v državi in demagogija uravnilovke v škodo napredka, ustvarjalnosti, podjetnosti in vsakršne sproščenosti slovenske civilne družbe, gospodarstva in države predstavljajo  perspektivo nazadovanja Slovenije. Pomenijo njeno oddaljevanje in osamitev v razmerju do naprednih, liberalnih in demokratičnih procesov v Evropi.

 

- V pogovorih in posvetovanjih v krogu kolegic in kolegov so se za uresničitev razvojnih sprememb izoblikovale nekatere iztočnice in usmeritve. Zadržanost do obstoječih slabih praks slovenskih tranzicijskih vlad nam narekuje resno in poglobljeno analizo. Kakršnikoli ukrepi in predlogi ukrepov morajo biti utemeljeni na preskušenih in načelnih izhodiščih ter na strokovnih in pogumnih intelektualnih spoznanjih. Naša skupna zaveza je razčleniti konkretna poglavja in ukrepe nacionalnega programa za normalizacijo in napredek Slovenije, in sicer tako, da bo transparenten, torej konkreten, oprijemljiv, izvedljiv in razumljiv za aktivne državljane Slovenije. Program naj pomeni jasno, določno in načelno alternativo usmeritvam aktualne vlade in koalicije, kot so razvidne iz koalicijske pogodbe. Ali bolje povedano, pomenijo naj alternativo programu za ohranitev obstoječega stanja slovenske invalidne predstavniške in medijske demokracije, državnega birokratizma, vmešavanja države v svobodno podjetniško pobudo, ter zaostalosti družbenih služb zaradi državnih monopolov. Ne dvomimo, da je obstoječi etatizem pravo leglo koruptivnosti slovenske globoke države, in glavno orodje, preko katerega  novi politični razred izkorišča slovenske delavce, uslužbence in upokojence.

 

- Med preskušenimi izhodišči novega nacionalnega programa so na prvem mestu vrednote slovenske osamosvojitve, plebiscitarno utemeljene državnosti in ustavnosti, ter na referendumu 2003 preskušena ljudska odločitev za evropske in atlantske povezave. V prvi vrsti gre za zavarovanje človekovih pravic, za svobodno podjetniško pobudo, za pluralno politično, kulturno in medijsko prizorišče. Pobudniki nasprotujemo političnemu izključevanju in ekstremizmu desne in leve provenience. Naše glavno vprašanje je, kako pospešiti razvoj, da bi v čim krajšem času dosegli politično kulturo, produktivnost in kakovost bivanja razvitih zahodnih, najprej pa sosednih in osrednjih evropskih držav, kot so na primer Avstrija, Švica in Nemčija. Pri tem si želimo sodelovanja zlasti tudi s tradicionalno prijateljskimi  narodi srednje in vzhodne Evrope, s katerimi nas povezujejo skupne zgodovinske, politične in kulturne izkušnje. V mislih imamo  Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo.

 

- Ker zaznavno narašča podcenjevanje Slovenije in njenih predstavnikov v mednarodni skunosti, morajo biti nove slovenske pobude v Evropski uniji in Natu močnejše, bolj utemeljene in bolj prodorne kot je sicer običajno za partnerje in zaveznike. Katedrala svobode načrtujepoleg nacionalnega tudi evropski program, ki bi vseboval predloge za ravnanje v krizah, kot so ekstremna zadolženost, narodnostna in verska nestrpnost, migracije, uveljavljanje avtoritete moči namesto moči avtoritete, in druge. Predvsem nas zanima oblikovanje varne in učinkovito organizirane Evropske unije, ki naj bo enakopravna velikim igralcem na svetovnem prizorišču - Rusiji, ZDA, Turčiji, Kitajski ali Indiji.  V tem pogledu štejemo za ključne ustavne inštitute Evropske unije njene urejene in varovane zunanje meje, demokratično odgovornost evropske vlade, ter federalno ureditev unije suverenih evropskih narodov in držav.

 

- Na tej podlagi se bo pobuda, ki jo imenujemo po domiselnem Plečnikovem načrtu slovenskega parlamenta, organizirala kot konvencija, ki bo delovala preko različnih oblik kot so okrogle mize, javne tribune in medijske, tudi spletne predstavitve, na katerih nameravamo sproti seznanjati javnost z idejami in predlogi naših članov in sodelavcev.

 

- Glavni namen pobude torej ostaja perspektiva oblikovanja koalicije za slovensko vlado, ki bi bila zavezana  nacionalnemu programu reform za dokončanje slovenske tranzicije od bivšega nedemokratičnega sistema do normalne evropske demokratične, pravne in socialne države. Veljavna slovenska ustava že zagotavlja ustrezne pravne temelje, ki pa še niso v zadostni meri napolnjeni  s svobodno delujočimi ustanovami civilne družbe in tržnega gospodarstva. Tudi splet javnih in zasebnih inštitucij, ki zagotavljajo zdravje, izobrazbo, ustvarjanje in širjenje znanja, varno starost, socialno in okoljsko varnost ter kulturne in druge dobrine, je potrebno reformirati za zagotovitev sedanje ravni in za nadaljnji napredek blaginje ljudi, naroda in republike.

 

- Tako razumljenega poslanstva se lotevamo z orodji intelektualne analize, kritike in avtorskih objav. V tem pogledu se veselimo sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, ki jim je pri srcu blaginja državljanov naše republike.  Čutimo se zavezane izvirnemu nacionalnemu programu slovenske pomladi, ko je bila v zgoščenem zgodovinskem času  plebiscitno in ustavno izražene volje naroda in vseh državljanov Slovenije, ustanovljena slovenska demokracija, država in ustava.

 

- V izogib morebitnim nesporazumom ponovno pojasnjujemo, da je naša pobuda rezultat svobodnega osebnega premisleka, ki ni povezan z našimi sedanjimi ali prihodnjimi inštitucionalnimi zadolžitvami in načrti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,560
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,947
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,977
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,822
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 878
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 938
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 738
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 700