Komentar

Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo

Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo. Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos. Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk in Miro Cerar.

07.01.2019 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marjan Šarec   Dnevnik   Janez Drnovšek   Sankt Peterburg   Vladimir Putin   provinca   Ljubljana

Foto: Joco Žnidaršič

Na spletu je bilo mogoče po 29. decembru 2018 najti naslednje sporočilo Žurnala 24: "Premier Marjan Šarec je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv spomnil, kaj mu je leta 2006 napovedal takratni predsednik države Janez Drnovšek. Šarec je na novinarsko vprašanje glede njegovega novega lika v satirični oddaji Radio Ga Ga na RTV dejal, da je to zanj kompliment, hkrati pa nenavadno, saj je nekoč sam sedel v istem radijskem studiu in kot komik imitiral vodilne slovenske politike. Nato pa je spomnil na dogodek, ko je bil v studiu na obisku nekdanji dolgoletni premier, nato pa predsednik države Drnovšek: 'In tudi če bi kdo pred osmimi leti napovedal, da bom postal predsednik vlade, bi vsi rekli, da je ta človek nor. Da prideš tako daleč, da po letu 2006, ko sem se na radiu srečal z Drnovškom in je Drnovšek na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral in kdo bo kandidiral, rekel on, pri tem pa je pokazal name …'"

 

Sporočilo se začne s samovšečno Šarčevo izjavo o presenetljivosti njegovega vzpona na položaj predsednika vlade. Kdor bi kaj takega napovedal pred osmimi leti, pripoveduje Šarec, torej leta 2010, bi bil označen kot nor. Nato se intervjuvanec vrne v leto 2006, ko se je srečal z Janezom Drnovškom v četrtem, predzadnjem letu njegovega predsednikovanja. V izjavi, ki je po vsej verjetnosti ni mogoče preveriti, Šarec pravi, da je Drnovšek tako rekoč napovedal njegovo kandidaturo za predsednika države leta 2007. Te izjave in ti podatki o dogajanju med letoma 2006 in 2010 pri bralcu po vsej verjetnosti povzročajo začudenje. Kaj naj bi leta 2006 pomenila Drnovškova napoved Šarčeve kandidature na predsedniških volitvah 2007, ko vemo, da so na teh volitvah kandidirali Peterle, Gaspari in Türk - ki je tudi zmagal? In kaj naj bi pomenile osem let stare nore napovedi Šarčevega vzpona na mesto predsednika vlade - ko je vendar znano, da je leta 2017 kandidiral za mesto predsednika republike?

 

Šarec je avtor še neke druge zanimive izjave, ki jo prav tako najdemo v Žurnalu24. V odgovoru na pripombo o svoji presenetljivi karieri se je primerjal z ruskim predsednikom Putinom. "Nenazadnje – ko je v Rusiji odstopil Jelcin, kdo je vedel za Putina? Imel je triodstotno prepoznavnost!" Primerjava je nenavadna iz več vidikov: ker se je za primerjanje majhnega z velikim običajno treba opravičiti (si licet parva componere magnis); ker v evropskih krogih primerjave z Jelcinom ne morejo biti deležne odobravanja; ker je Putin del svoje kariere od poletja 1999 do Novega leta 2000 doživljal skupaj z Jelcinom kot njegov predsednik vlade; ker je bil siva eminenca sanktpeterburškega županstva in ker je bil znan kot visok funkcionar tajne policije KGB. Je ta zakladnica funkcij res primerljiva s Šarčevo? Je Kamnik primerljiv s Sankt Peterburgom? Je Slovenija primerljiva z Rusijo?

 

Primerjavo je 22. avgusta 2014 nehote osvetlil tudi slovenski časopis Delo: "Šestnajstega avgusta 1999 je duma potrdila Vladimirja Putina za novega ruskega premiera. Dobre štiri mesece kasneje, na silvestrovo leta 1999, je Boris Jelcin (ne)pričakovano odstopil in v Kremelj se je vselil nov gospodar. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi po padcu berlinskega zidu vodenje vlade ali države prevzel nekdanji agent zloglasnega Stasija?"

 

Kaj je mogoče po vsem povedanem reči o najnovejših izjavah naslednika osebnosti, kot so bili Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in - kljub težavam in napakam - dostojna Borut Pahor in Janez Janša? Reči je mogoče, da imamo opraviti s samovšečnim in nepremišljenim človekom. Je Šarec morda leta 2006 verjel, da Drnovšek misli resno? To navaja k sklepu, da Šarec navsezadnje nima smisla za humor in da je obremenjen s hipoteko, ki na Slovenskem sicer ni neobičajna: gre za obremenjenost s provincialno miselnostjo.

 

V SHS oz. v Karađorđevićevi monarhiji tako rekoč noben pomembnejši slovenski politik ni bil doma iz središča Ljubljanske oblasti oz. iz prestolnice Dravske banovine, tj. iz Ljubljane.[1] V tistih časih (1918-1941), ko je bilo središče države - podobno kot v Avstriji - zunaj slovenskega etničnega prostora, podrobnosti narodne provenience nemara niso bile tako pomembne. Državna prestolnica je ostala v Srbiji tudi po drugi svetovni vojni, vendar je imela Slovenija kljub pomanjkanju demokracije več pravic kot njene predhodnice (banovina, oblasti, avstrijske dežele). Po letu 1945 je postalo pomembno, kdo vlada Sloveniji. Vladali so komunisti, ki so po vsem videzu imeli nekaj nezaupanja do province, ki je bila nekoč pošiljala na vodilne položaje svoje ljudi. Najvidnejši politiki - kot npr. Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kidrič, Janez Stanovnik, Vida Tomšič ali Josip Vidmar - so v skladu z novim časom prihajali iz Ljubljane.[2] Nomenklatura se je sicer - v ozadju, diskretno - delila na nacionalistično in internacionalistično skupino: Kardelj je vladal iz Beograda, Kavčič pa je beograjsko kariero zavrnil in - dokler je šlo - vladal iz Ljubljane, ki je bila na poti, da postane prestolnica.

 

Slovenska država (1991-2018) izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je (kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma) postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo, ki so jo sestavili njeni privrženci (Bučar, Janša, Požarnik, Rupel, Taufer, Urbančič). Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos (Bavčar, Bučar, Jambrek, Janša, Peterle, Rupel). Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk (v Ljubljani rojeni Argentinec) in Miro Cerar. [3]  

________________

[1] V stari Jugoslaviji so bili slovenski politiki večinoma povezani s Cerkvijo, izjemoma z gospodarskimi poklici. Praviloma so prihajali iz province. Izidor Cankar se je rodil v Vojvodini, Lambert Ehrlich je bil doma iz Žabnic, Anton Korošec iz Vidma ob Ščavnici, Albert Kramer je bil iz Trbovelj, Miha Krek iz Leskovice, Franc Kulovec iz Dolenjih Sušic, Drago Marušič iz Opatjega sela, Marko Natlačen iz Vipave, Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, Gregorij Rožman iz Dolinčič, Dušan Sernec iz Maribora, Ernest Tomec iz Fare, Gregor Žerjav iz Loža. Iz Ljubljane je prišel župan in ban Dinko Puc.

[2] Večinoma so najvišji funkcionarji v času socializma vseeno prihajali iz province. Viktor Avbelj je bil doma v Prevojah pri Lukovici, Marijan Brecelj v Gorici, Tone Fajfar v Spodnjem Brniku, Edvard Kocbek v Vidmu ob Ščavnici, Boris Kocijančič v Bušeči vasi; Boris Kraigher je bil doma iz Maribora, Sergej Kraigher iz Postojne, Franc Leskošek iz Celja, Ivan Maček je prišel Zadobrove pri Ljubljani, Andrej Marinc iz Celja, Miha Marinko iz Trbovelj, Zoran Polič iz Lenarta, Franc Popit z Vrhnike, Mitja Ribičič iz Trsta, Janez Vipotnik iz Zagorja, Janez Zemljarič iz Bukovcev …

[3] Andrej Bajuk (ki se je sicer rodil med II. svetovno vojno v Ljubljani) je prišel za predsednika vlade iz Argentine; Alenka Bratušek je doma iz Žalca oz. iz Kranja, France Bučar je bil doma iz Bohinjske Bistrice, Janez Drnovšek je prišel iz Kisovca, Karl Erjavec iz Belgije, Zoran Janković iz Srbije, Janez Janša iz Grosuplja, Spomenka Hribar iz Srbije oz. iz Tomišlja, Matjaž Kmecl iz Trbovelj, Milan Kučan iz Križevcev, Ivan Oman iz Zminca, Borut Pahor iz Šempetra, Lojze Peterle je doma iz Čužnje vasi, Janez in Marjan Podobnik sta iz Cerkna, Jože Pučnik iz Črešnjevca, Tone Rop iz Vodic oz. iz Gameljn, Marjan Šarec in Matej Tonin sta iz Kamnika, Jožef Školč iz Breginja, Danilo Türk iz Maribora, Ciril Zlobec iz Ponikev, Milan Zver iz Destrnika, Dejan Židan iz Maribora… Če ne upoštevamo Bajuka, so bili od vidnejših politikov neodvisne Slovenije iz Ljubljane samo Igor Bavčar, Miro Cerar, Peter Jambrek in - če podleže neskromnosti v zvezi z vidnostjo - pisec teh vrstic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
3
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,989
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,229
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,186
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 993
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 586
09/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,421
10/
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
Bine Kordež
Ogledov: 446