Komentar

Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo

Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo. Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos. Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk in Miro Cerar.

07.01.2019 22:47
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Marjan Šarec   Dnevnik   Janez Drnovšek   Sankt Peterburg   Vladimir Putin   provinca   Ljubljana

Foto: Joco Žnidaršič

Na spletu je bilo mogoče po 29. decembru 2018 najti naslednje sporočilo Žurnala 24: "Premier Marjan Šarec je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv spomnil, kaj mu je leta 2006 napovedal takratni predsednik države Janez Drnovšek. Šarec je na novinarsko vprašanje glede njegovega novega lika v satirični oddaji Radio Ga Ga na RTV dejal, da je to zanj kompliment, hkrati pa nenavadno, saj je nekoč sam sedel v istem radijskem studiu in kot komik imitiral vodilne slovenske politike. Nato pa je spomnil na dogodek, ko je bil v studiu na obisku nekdanji dolgoletni premier, nato pa predsednik države Drnovšek: 'In tudi če bi kdo pred osmimi leti napovedal, da bom postal predsednik vlade, bi vsi rekli, da je ta človek nor. Da prideš tako daleč, da po letu 2006, ko sem se na radiu srečal z Drnovškom in je Drnovšek na vprašanje, ali bo še enkrat kandidiral in kdo bo kandidiral, rekel on, pri tem pa je pokazal name …'"

 

Sporočilo se začne s samovšečno Šarčevo izjavo o presenetljivosti njegovega vzpona na položaj predsednika vlade. Kdor bi kaj takega napovedal pred osmimi leti, pripoveduje Šarec, torej leta 2010, bi bil označen kot nor. Nato se intervjuvanec vrne v leto 2006, ko se je srečal z Janezom Drnovškom v četrtem, predzadnjem letu njegovega predsednikovanja. V izjavi, ki je po vsej verjetnosti ni mogoče preveriti, Šarec pravi, da je Drnovšek tako rekoč napovedal njegovo kandidaturo za predsednika države leta 2007. Te izjave in ti podatki o dogajanju med letoma 2006 in 2010 pri bralcu po vsej verjetnosti povzročajo začudenje. Kaj naj bi leta 2006 pomenila Drnovškova napoved Šarčeve kandidature na predsedniških volitvah 2007, ko vemo, da so na teh volitvah kandidirali Peterle, Gaspari in Türk - ki je tudi zmagal? In kaj naj bi pomenile osem let stare nore napovedi Šarčevega vzpona na mesto predsednika vlade - ko je vendar znano, da je leta 2017 kandidiral za mesto predsednika republike?

 

Šarec je avtor še neke druge zanimive izjave, ki jo prav tako najdemo v Žurnalu24. V odgovoru na pripombo o svoji presenetljivi karieri se je primerjal z ruskim predsednikom Putinom. "Nenazadnje – ko je v Rusiji odstopil Jelcin, kdo je vedel za Putina? Imel je triodstotno prepoznavnost!" Primerjava je nenavadna iz več vidikov: ker se je za primerjanje majhnega z velikim običajno treba opravičiti (si licet parva componere magnis); ker v evropskih krogih primerjave z Jelcinom ne morejo biti deležne odobravanja; ker je Putin del svoje kariere od poletja 1999 do Novega leta 2000 doživljal skupaj z Jelcinom kot njegov predsednik vlade; ker je bil siva eminenca sanktpeterburškega županstva in ker je bil znan kot visok funkcionar tajne policije KGB. Je ta zakladnica funkcij res primerljiva s Šarčevo? Je Kamnik primerljiv s Sankt Peterburgom? Je Slovenija primerljiva z Rusijo?

 

Primerjavo je 22. avgusta 2014 nehote osvetlil tudi slovenski časopis Delo: "Šestnajstega avgusta 1999 je duma potrdila Vladimirja Putina za novega ruskega premiera. Dobre štiri mesece kasneje, na silvestrovo leta 1999, je Boris Jelcin (ne)pričakovano odstopil in v Kremelj se je vselil nov gospodar. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi po padcu berlinskega zidu vodenje vlade ali države prevzel nekdanji agent zloglasnega Stasija?"

 

Kaj je mogoče po vsem povedanem reči o najnovejših izjavah naslednika osebnosti, kot so bili Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Andrej Bajuk in - kljub težavam in napakam - dostojna Borut Pahor in Janez Janša? Reči je mogoče, da imamo opraviti s samovšečnim in nepremišljenim človekom. Je Šarec morda leta 2006 verjel, da Drnovšek misli resno? To navaja k sklepu, da Šarec navsezadnje nima smisla za humor in da je obremenjen s hipoteko, ki na Slovenskem sicer ni neobičajna: gre za obremenjenost s provincialno miselnostjo.

 

V SHS oz. v Karađorđevićevi monarhiji tako rekoč noben pomembnejši slovenski politik ni bil doma iz središča Ljubljanske oblasti oz. iz prestolnice Dravske banovine, tj. iz Ljubljane.[1] V tistih časih (1918-1941), ko je bilo središče države - podobno kot v Avstriji - zunaj slovenskega etničnega prostora, podrobnosti narodne provenience nemara niso bile tako pomembne. Državna prestolnica je ostala v Srbiji tudi po drugi svetovni vojni, vendar je imela Slovenija kljub pomanjkanju demokracije več pravic kot njene predhodnice (banovina, oblasti, avstrijske dežele). Po letu 1945 je postalo pomembno, kdo vlada Sloveniji. Vladali so komunisti, ki so po vsem videzu imeli nekaj nezaupanja do province, ki je bila nekoč pošiljala na vodilne položaje svoje ljudi. Najvidnejši politiki - kot npr. Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Boris Kidrič, Janez Stanovnik, Vida Tomšič ali Josip Vidmar - so v skladu z novim časom prihajali iz Ljubljane.[2] Nomenklatura se je sicer - v ozadju, diskretno - delila na nacionalistično in internacionalistično skupino: Kardelj je vladal iz Beograda, Kavčič pa je beograjsko kariero zavrnil in - dokler je šlo - vladal iz Ljubljane, ki je bila na poti, da postane prestolnica.

 

Slovenska država (1991-2018) izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je bila kulturna in je (kljub provincialnim prizadevanjem poznega socializma) postajala politična prestolnica. Med ljubljanskimi pobudami je treba v prvi vrsti omeniti Novo revijo, Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic, Slovensko demokratično zvezo in znano Majniško deklaracijo, ki so jo sestavili njeni privrženci (Bučar, Janša, Požarnik, Rupel, Taufer, Urbančič). Ljubljana je bila potemtakem odločilna za demokratični in osamosvojitveni projekt, in Ljubljančani - oz. v Ljubljani udomačeni Slovenci - so bili v ospredju gibanja in koalicije Demos (Bavčar, Bučar, Jambrek, Janša, Peterle, Rupel). Jože Pučnik je prišel k Novi reviji in k Demosu iz Nemčije. V drugi fazi so pobudo prevzeli drugi, v ospredje pa sta od Ljubljančanov uspela prodreti le Andrej Bajuk (v Ljubljani rojeni Argentinec) in Miro Cerar. [3]  

________________

[1] V stari Jugoslaviji so bili slovenski politiki večinoma povezani s Cerkvijo, izjemoma z gospodarskimi poklici. Praviloma so prihajali iz province. Izidor Cankar se je rodil v Vojvodini, Lambert Ehrlich je bil doma iz Žabnic, Anton Korošec iz Vidma ob Ščavnici, Albert Kramer je bil iz Trbovelj, Miha Krek iz Leskovice, Franc Kulovec iz Dolenjih Sušic, Drago Marušič iz Opatjega sela, Marko Natlačen iz Vipave, Ivan Pucelj iz Velikih Lašč, Gregorij Rožman iz Dolinčič, Dušan Sernec iz Maribora, Ernest Tomec iz Fare, Gregor Žerjav iz Loža. Iz Ljubljane je prišel župan in ban Dinko Puc.

[2] Večinoma so najvišji funkcionarji v času socializma vseeno prihajali iz province. Viktor Avbelj je bil doma v Prevojah pri Lukovici, Marijan Brecelj v Gorici, Tone Fajfar v Spodnjem Brniku, Edvard Kocbek v Vidmu ob Ščavnici, Boris Kocijančič v Bušeči vasi; Boris Kraigher je bil doma iz Maribora, Sergej Kraigher iz Postojne, Franc Leskošek iz Celja, Ivan Maček je prišel Zadobrove pri Ljubljani, Andrej Marinc iz Celja, Miha Marinko iz Trbovelj, Zoran Polič iz Lenarta, Franc Popit z Vrhnike, Mitja Ribičič iz Trsta, Janez Vipotnik iz Zagorja, Janez Zemljarič iz Bukovcev …

[3] Andrej Bajuk (ki se je sicer rodil med II. svetovno vojno v Ljubljani) je prišel za predsednika vlade iz Argentine; Alenka Bratušek je doma iz Žalca oz. iz Kranja, France Bučar je bil doma iz Bohinjske Bistrice, Janez Drnovšek je prišel iz Kisovca, Karl Erjavec iz Belgije, Zoran Janković iz Srbije, Janez Janša iz Grosuplja, Spomenka Hribar iz Srbije oz. iz Tomišlja, Matjaž Kmecl iz Trbovelj, Milan Kučan iz Križevcev, Ivan Oman iz Zminca, Borut Pahor iz Šempetra, Lojze Peterle je doma iz Čužnje vasi, Janez in Marjan Podobnik sta iz Cerkna, Jože Pučnik iz Črešnjevca, Tone Rop iz Vodic oz. iz Gameljn, Marjan Šarec in Matej Tonin sta iz Kamnika, Jožef Školč iz Breginja, Danilo Türk iz Maribora, Ciril Zlobec iz Ponikev, Milan Zver iz Destrnika, Dejan Židan iz Maribora… Če ne upoštevamo Bajuka, so bili od vidnejših politikov neodvisne Slovenije iz Ljubljane samo Igor Bavčar, Miro Cerar, Peter Jambrek in - če podleže neskromnosti v zvezi z vidnostjo - pisec teh vrstic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,088
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,537
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,794
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,459
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,105
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 905
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,012
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 748
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 734