Komentar

Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje

Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.

05.01.2019 23:49
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   avantgarda   umetnost   kultura   Kurt Schwitters   Merz

Moje delovanje v umetnosti ni bilo nikoli v skladu z metodološkim dvomom, ves čas sem bil in sem še religiozno prepričan o smiselnosti svojega umetniškega delovanja. Nikoli se nisem prelomil sam v sebi in podvomil v to, kar oblikujem, tukaj mislim predvsem na umetniške dejanja, vse drugo je pri meni lahko v vsakem trenutku predrugačeno. Na to tako ali tako nimam nobenega vpliva. Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem iz osrednje družbene osi na obrobje, čeravno na obrobju razvijam svoje strategije in taktike, ki so značilne za avnatgardno umetnost.

 

Motiv in tema mojega današnjega komentarja je "avantgardistična umetnost" nasploh, v vseh zvrsteh umetnosti, tudi v tistih, ki jih še ne poznamo. Z vso silo in zavestjo zagovarjam umetniško procesualnost, ki si sama po sebi oblikuje svoj čas in prostor. Ravno procesualnost vzpostavi umetnost, ki ni v "času", ampak "gre skozi čas", kot taka postane univerzalna umetnost. To je to, v kar verujem, to je tisto, kar me dela religioznega!

 

"Umetniški avantgardizem" ni imel na regionalni ravni nikoli domovinske pravice, ideološki pa je imel vedno močno podporo. Saj poznate tisto: kultura je naša vrednota, umetnost pa bolj redko! Ravno nasprotno pa si je evropski "umetniški avantgardizem" v XX. stoletju izboril svojo "umetniško pravico", zagotovil si je eksperimentalno polje delovanja, predvsem pa "kulturno pozornost", čeprav je vsako eksperimentiranje v osnovi destruktivno. Evropskost se mora na regionalni ravni na primeru "avantgardne umetnosti" vedno ukloniti zato, ker je lokalna skupnost močno prepojena s tradicionalizmom, s kulturo "naravne" dvospolne družine. Predvsem zato, ker nacionalno noče prenaglo vzpostaviti v nepreverjene, a učinkovite bivanjske situacije. Res pa je to, da želi "avantgardistična umetnost" vedno znova vzpostaviti nov svetovni red, na novo prestrukturirati tako prirodo kot pisavo, predvsem pa želi popolno spremembo prevladujočega modela človeškega delovanja. "Avantgardistična umetnost" je tista, ki vzpostavlja nove in nove modele sveta!

 

"Umetniška avantgarda" je osrednja os skupnosti, ne pa kultura! To je ta osrednji dinamizem razvojnosti, ne glede na to, ali si ga skupnost želi ali ne. Nenehno je v njej prisotna kozmična razsežnost za razliko od lokalne partikularne zavesti: tudi zato je na lokalni ravni nujna kozmifikacija umetnosti in kulturalizacija vesolja.

 

Avantgardizem živi v lepih mejah nerazumljivosti nasproti "zdravi ljudski razumljivosti". Res pa je, da je tradicija zanesljiva, a ko bi bila v regionalni skupnosti kulturna tradicija vsaj violinski koncert, pa je vse kaj drugega. Lokalni nabor kulture se napaja iz zdavnaj oblikovane tradicije, skoraj nikoli iz eksperimentalnega modusa. Vedno znova si mora vsaka generacija na novo osmisliti svoj eksperimentalni volumen, vedno znova mora sama sebe izumiti brez zgodovinske podpore. Ali si je res tako težko priznati, da ima avantgarda na koncu koncev najmočnejši globinski učinek na kulturno vzorčenje? Zakaj mora kultura vedno znova zatežiti najvitalnejšemu delu skupnosti? Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz inventarja nacionalnega kulturnega nabora: socialnega, politično akcijskega, preprostega, mobilizacijskega, predvsem pa realistično pripovednega. Avantgardistična naloga je dekonstrukcija celote, smisla, predvsem pa logosa.        

 

Dragi bralec: Kaj je zate osnovna enota teksta; beseda ali črka? Izrez ali izreka? Da, "umetniška avantgarda" je subverzivna elita, ki ne jemlje ljudem življenj. Ravno "avantgardistična umetnost " dokazuje, da je to "najhitrejša pot do socialne, politične in gospodarske reforme". Od sredine devetnajstega stoletja naprej je "avantgarda" postala skupina nadvse inovativnih in formativnih umetnikov, ki so z izjemnimi postopki pristopili k umetniški produkciji.

 

Na samem začetku, ko mlad avantgardni umetnik nastopi na umetniški areni, si najprej postavi večno vprašanje: "Kaj je umetnost? Was ist kunst?", ne da bi si nanj sploh poskušal odgovoriti. Že v naslednjem trenutku pride do totalno vznemirljive situacije razlikovanja med tem, kaj je in kaj ni umetnost. Zdaj pa - Pozor! -, zelo hitro se izoblikuje položaj, ki nam odkrije vznemirljivo dejstvo, da je "vsa umetnost le ena od oblik oglaševanja!", kultura pa reklamna agencija nacije.

 

Ker sem znan po tem, da nimam humorja, vas naprošam, da se vrnemo nazaj v polje motiva komentarja, v svet "avantgardistične umetnosti", k naravi njene etične in estetske pozicije, čeprav je nemalokdaj tako, da je močno povezana z ideološkim radikalizmom. Smo v sredici komentarja, pred vas bom zopet postavil vzorčni primer avantgardnega umetnika - Kurta Schwittersa, ki sem ga v teh dneh intenzivno interpretativno obravnaval (Ursonate). Schwitters je človek, ki je v času nastopa nacizma intenzivno spodkopaval germansko zavest, seveda mu ta ni ostala dolžna. Kurt Schwitters, katerega genialno umetniško da-da delovanje gledamo med drugim tudi v umetnini Merz. Vanjo je uvedel metodo Richarda Wagnerja - Gesamtkunstwerk (celostno umetnino). Umetnina Merz vsebuje v sebi celo vrsto umetniških zvrsti, kot je skulptura, protoinštalacija, fotografija, arhitektura in tipografija.

 

Rad se ponavljam: za Schwittersa je bila beseda Commerz nečista beseda, umazana beseda prodaje, preprodaje in prevare. Beseda zla, ki jo je bilo potrebno po Schwittersu z umetniško gesto očistiti. Iz nevrednega jo preurediti v vredno, v čisto. S kirurško natančnostjo ji je Schwitters s skalpelom odrezal besedotvorno predpono "Com" in pustil preostalemu delu besede, da na novo zaživi čisto življenje v umetnosti, v obliki besede Merz. Lepa je beseda Merz, veliko lepša od grde besede Commerz! Schwittersova oče in mati, veletrgovca, bi lahko bila nanj zelo ponosna; če ne prej, pa v trenutku, ko so zgradili v središču Hannovra ogromno umetniško središče poimenovano po njem.

 

Schwittersovo delo ne samo, da uničuje običajna prepričanja o umetnosti, temveč zahteva od gledalca, da razume celoto, svoj položaj znotraj umetniškega dela; gledalec se je prisiljen poistovetiti in priznati svojo subjektivnost pri ocenjevanju, kaj je umetnost in kaj ni. Avantgardist si je skozi čas XX. in XXI. stoletja izdelal zavest, da s fetišizacijo novega v gledalcu izzove potrebo po novih in novih umetniških stilnih valovih, ki s svojo estetsko inovacijo in umetniškim eksperimentiranjem dodeljujejo novemu vedno bolj pomembno strukturno funkcijo (primer Kraftwerk). Tako novo postane kapitalistična nujnost! Tukaj se kvantno dotaknem kapitalizma in takoj odmaknem stran. O notranjih ranljivostih "avantgardne umetnosti" nimam pred vami namena premišljevati.

 

Anatomizem - atomizem - digitalizem!

 

Predvsem avantgarda ni zmožna sama sebe reflektirati, sama sebe teoretsko omogočiti, podobno kot subkultura. Počakati mora na kritične refleksije, da bi lahko dohitela svojo premočno izraženo zavest (manifest). Največ, kar zmore je, avantgardistično predstavljanje s samoironičnimi zapisi. Takšni teksti ponavadi razkrivajo samokritičen odnos do lastne pozicije, ki je vgrajena v sodobno skupnost. "Toda navkljub vsemu je za umetnika pomembnejše, da poišče svoj -izem, ki odgovarja naravi njegovega talenta, kot da pozna teorijo barv." Na družinskem grobu Kurta Schwittersa piše: Nikoli ne moreš vedeti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577