Komentar

Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti

Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovani Plan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Vse skupaj je seveda popoln nesmisel in laž, vendar so tej zgodbi nasedli mnogi posamezniki, ki se imajo za intelektalce, zato se zdi nujno bralcem osvetliti dejansko ozadje te izmišljene zarote.

11.01.2019 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Richard Coudenhove-Kalergi   Panevropa   teorija zarote   migracije   Evropa   Afrika   laž   Laris Gaiser

Fotomontaža: portal+

Če so migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, vrednote, tradicije ali kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante.

V prvem aktu opere Seviljski brivec ena od najlepših arij La calunnia è un venticello opisuje obrekovanje kot nežen veterček, ki se na koncu metaforično vedno spremeni v močan topovski strel: "Come un colpo di cannone!" Gioachino Rossini je navdih za opero našel v istoimenski komediji francoskega tajnega agenta in pisatelja Pierra Beaumarchaisa, v kateri je avtor napisal "Calomniez, calomniez, il en restera toujours quelque chose!", kar v slovenskem prevodu pomeni "Obrekujte, obrekujte, na koncu bo le nekaj ostalo!"

 

Obrekovanje temelji na škodoželjnosti in želji po preoblikovanju realnosti, pri tem pa se laž uporablja kot sredstvo za diskreditacijo nasprotnika ali sovražnika. Kot sem prav tukaj napisal natančno leto dni nazaj, širjenje lažnih novic ni velika novost naših časov. Ta fenomen je vedno obstajal, se je pa spremenil, a zgolj v kvantiteti in ne v kvaliteti. Zaradi interneta in spletnih strani je v zadnjih letih prodaja tiskanih časopisov drastično padla. Večina bralcev se zadovolji s hitrim seznamom dogodkov in nima časa, ali vsaj tako misli, za poglobljen razmislek. In posledično dobršen del novinarstva zgolj sledi trendu hitrega dostavljanja podatkov in sploh ne uporablja več poglobljenih analiz in raziskav, da bi podatke preoblikovalo v informacije. Sodobni informativni sistem tako kot najslabša politična utopija ljudem nudi občutek zadoščenja, saj jih prepriča, da vse vedo oziroma da poznajo resnico. Poplava površnih novic pa je samo metoda, s katero se želi še dodatno poneumiti človeka, da ne bi čutil potrebe po dodatnih vprašanjih, da ne bi zahteval dodatnih odgovorov - ali preprosto rečeno, da ne bi več razmišljal.

 

Obrekovanje, lažne novice so dimna zavesa, za katero se skriva resnica, ki je za tiste, ki imajo dejansko oblast, predragocena, da bi jo želeli obelodaniti ali deliti. Če časovno omejim svoje razmišljanje, bi lahko rekel, da smo v mednarodnem prostoru od 11. septembra 2001 dalje priča pravemu Rossinijevemu crescendu v uporabi laži in obrekovanja. Skoraj vsak svetovni voditelj je v zadnjih letih zagotovil svoj doprinos. Imamo kar nekaj šol lažnih novic: Bushevo, Blairovo, Zapaterovo, Sarkozyjevo, Hollandovo, Cameronovo ali Trumpovo. Vse šole so v napihovanju lažnih novic dosegle določene cilje in oblikovale zarotniške zgodbe, ki so nas pripeljale do precej bolj nestabilnega mednarodnega prostora.

 

Grešniki ponavadi najbolj ognjevito napadajo domnevno prisotnost lastnega greha v drugih osebah, in, kot smo vsak dan priča v Sloveniji, najraje oblikujejo izmišljene zarotniške zgodbe v upanju, da bodo eliminirali nasprotnike in politični prostor preoblikovali sebi v prid. Obrekujejo, obrekujejo in na koncu nekaj le ostane! Podobno kot na primer ostajajo skoraj dvesto let žive, zaradi Dumasove domišljije, (ne)resnice napisane v Protokolih sionskih modrecev.

 

Komplotizem je bolezen tako levega kot desnega političnega spektra, ki svojo moč črpa v lahkovernosti, banalnosti in slabi veri, a največjo moč mu da popolno pomanjkanje kritične analize informacij oziroma pomanjkanje metode pri razumevanju razpoložljivih virov. Odsotnost uravnoteženega razmišljanja se dandanes propagira s svetlobno hitrostjo zaradi prisotnosti interneta in socialnih omrežji, ki se lahko zelo hitro sprevržejo od izredno koristnega sistema v najbolj smrtonosno orožje človekovega uma.

 

 

Richard Coudenhove-Kalergi

 

 

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi - ali bolje rečeno - plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval Richard Coudenhove-Kalergi, kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige Praktični idealizem (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri slabo pismeni intelektualci trdijo, da je ta izjemni človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase.

 

To je popolna neumnost.

 

Na žalost ugotavljam, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in slabo pismeni publicisti. Človek, ki se je boril za preživetje Evrope, evropskih držav, evropskih narodov in je po pokolu prve svetovne vojne iskal možne rešitve za ponovno geopolitično renesanso našega kontinenta na podlagi njegove edinstvene multikulturne tradicije, v bran demokracije in svobode ter vse to v času prevzema svetovne oblasti s strani Združenih držav Amerike in nevarne sovjetske revolucije, naj bi načrtno razmišljal in podpiral nekakšno Evroarabijo oziroma postal predhodnik nacističnih rasnih eksperimentov?!

 

Očitno nekdo želi načrtno pomešati realne panevropske ideale, ki temeljijo na zgodovini naših narodov, na neponovljivi kulturi, na krščanskih vrednotah, z načrti drugih, na primer s Sorosovim skladom Open Society in njegovim neposrednim angažiranjem pri številnih prevzemih oblasti v zadnjih desetletjih, ali pa z novimi neonacističnimi gibanji, ki ponovno iščejo svoj prostor v evropskem političnem sistemu.

 

Coudenhove-Kalergi, sin avstro-ogrskega diplomata ter japonske matere, se je rodil v Tokiu in je bil član ene od najstarejših plemiških družin Bohemije. Bil je evropski, "mittelevropski" kozmopolit v najplemenitejšem smislu besede. Poznal je edinstvenost avstro-ogrskega cesarstva, ki je temeljilo na spoštovanju in enakopravnosti vseh svojih narodov, ter na tem utemeljil teorijo o možnem sobivanju vseh celinskih narodov znotraj bodoče Panevrope, ki ni bila predvidena kot federacija temveč kot nujna konfederacija držav, držav, ki bi sicer bile premajhne za samostojno preživetje v času velikih mednarodnih sprememb.

 

Lahko bi rekli, da je bil razsvetljen konservativec. Ne glede na sodobno propagando, ki prihaja iz bruseljskih pisarn, se skupni evropski projekt ni rodil sredi druge svetovne vojne na otoku Ventotene in z Manifestom Altiera Spinellija. Dvajset let pred tem je Kalergi na Dunaju združil več kot 2000 najpomembnejših politikov stare celine – med katerimi sta bila tudi naša Korošec in Gosar – in ustanovil Panevropsko gibanje. Njegov častni predsednik je postal francoski zunanji minister Aristide Briand, človek, ki je delil Kalergijevo idejo o nujnosti francosko-nemške sprave.

 

Oče panevropske ideje ni bil ne desni in ne levi. Bil je človek, ki je razmišljal in analiziral. In ker se ni dal politično popredalčkati, sta ga zasovražila tako nacizem kot komunizem. V Sloveniji smo morali počakati devetdeseta leta prejšnjega stoletja, da je lahko France Bučar ponovno ustanovil Slovensko panevropsko gibanje in da je preko njega pomagal demokratizirati našo državo in krojiti njene mednarodne stike. In ker se Coudenhove-Kalergi ni dal ujeti v vsakdanjo politiko, ga je vsakdanja politika skušala zlorabiti tako, da je njegove besede, vsakič ko je bilo potrebno, zlonamerno interpretirala, da bi ga in – če dovolite, da v tem trenutku govorim tudi kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja – da bi nas onemogočila v družbenem političnem udejstvovanju.

 

Laž o Kalergijevem planu iztrebljanja evropskih narodov, ki kroži po svetovnem spletu, se je utemeljila v knjigi Adijo Evropa, ki jo je napisal politični agitator, avstrijski negacionist nacističnih simpatij, Gerd Hosnik. Knjiga je izšla leta 2005 pri založbi Bright-Rainbow, v njej pa je Hosnik z uporabo natančnega jezikovnega dekonstruktivizma in načrtne zlorabe Kalergijevih misli njegovo analizo o morebitnih socialnih spremembah predstavil kot željo in plan za uničevanje Evrope.  

 

Inkriminirane besede, izvzete iz celotnega konteksta, se nahajajo v četrtem poglavju Praktičnega idealizma. Na eni strani in pol 180 strani dolge knjige piše, da "v daljni prihodnosti bo človek mešanica različnih ras. Današnje rase in socialni razredi bodo padli pod pritiskom časa, razdalje in predsodkov. Bodočo raso bo predstavljala evroaziatsko-afriška mešanica narodov".

 

Iz takšnega teoretičnega predvidevanja daljne prihodnosti, torej iz čiste analize pretekle zgodovine, se rodi predstava o rasnem planu. Vendar da bolj utemeljeno dokažem neumnost opisanega pristopa, si bom tudi sam dovolil enako zlorabo Kalergijevih besed. V istem poglavju, iz katerega je Hosnik črpal dokaze o veliki zaroti proti evropski rasi, ki naj bi danes predstavljala podlago za pasivnost evropske politike pred masovnimi migracijami, avtor piše, da "mešane rase proizvajajo ljudi brez karakterja, ki ne poznajo mere v obnašanju, so šibkega značaja in objektivno nezvesti. (…) Medtem ko je tipičen evropski predstavnik mešane rase ruski državljan, je njegov antipod otoški Anglež oziroma človek, ki je skozi zgodovino zaznal najmanjši odstotek rasne mešanice. Anglež predstavlja karakterialno moč svobodnega človeka, ki nam je podaril kategorijo Gentlemana".

 

A lahko potemtakem sklepamo tudi, da je v resnici Coudenhove-Kalergi oblikoval mogočen plan nadvlade čiste angleške rase nad Rusijo? Seveda lahko, če bomo ostali še naprej ujeti v past zlonamerne manipulacije. V kolikor pa smo pripravljeni biti svobodni ljudje, ki uporabljajo razum in pamet, bomo raje naredili nekaj, kar na žalost postaja zadnje čase revolucionarno dejanje: vzeli bomo v roke knjigo, jo prebrali v celoti in si ustvarili lastno mnenje! Vsakič, ko bomo tako ukrepali, bomo ponovno postali družbenopolitični subjekt in ne le pasiven objekt tuje volje.

 

Lastno mnenje, mnenje državljanov je tisto, česar se voditelji, politiki najbolj bojijo. Richard Coudenhove-Kalergi je imel plan, a ta plan je bila velika združena Evropa, ki bi temeljila na spoštovanju posameznih zgodovin, na skupnih krščanskih vrednotah in na enakopravnosti vseh držav od Poljske do Portugalske. Panevropa, kakor si jo je zamislil, bi bila precej bolj enostavna in pravična od današnje Evropske unije. Na nas je, da se v duhu ter na podlagi vrednot medsebojnega spoštovanja, ki nam jih je zapustil, še naprej borimo za boljši jutri. Če so, kot je sam zapisal, migracije zgodovinsko neizbežno dejstvo, to še ne pomeni, da moramo predati naš način življenja, naše vrednote, naše tradicije ali našo kulturo. Samo če se bomo kot Evropejci zavedali naše izjemne posebnosti, bomo lahko zagotovili prihodnost našemu prostoru in primerno sprejeli vanj migrante. Vendar to še zdaleč ne pomeni politike odprtih vrat pred vsakim migrantskim valom, s katerim se poskuša destabilizirati naš svet.

 

Mi, Panevropejci, živimo nenehno v duhu našega ustanovitelja, ki je nekoč, ko ga niso izbrali za Nobelovega nagrajenca, dejal, da je bolje si zaslužiti Nobelovo nagrado in je ne dobiti, kot jo dobiti in si jo ne zaslužiti. Prepričani smo v poštenost in splošno dobro naših dejanj. Zato sem po dolgih letih molčanja pred neumnostmi, ki krožijo po spletu, začutil dolžnost, da izkoristim priložnost, ki mi jo ponuja prisotnost v medijskem prostoru, da enkrat za vselej pred manipulacijami zaščitim organizacijo in vse člane, katerim imam v Sloveniji čast predsedovati od leta 2012 oziroma jih v svetu predstavljati kot član mednarodnega predsedstva.

 

Nihče od leta 1924 ni naredil več za Evropo in za njene narode, zato nima nihče pravice, da nad nami izvaja Rossinijev crescendo obrekovanja! Upam, da bo to moje razmišljanje pomagalo pri tem, da bodo mogočni topovski streli utihnili in se bo zaslišala resnica.

 

Dr. Laris Gaiser je predsednik Slovenske panevropskega gibanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,558
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,945
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,976
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,820
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 872
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 937
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 813
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 735
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 699