Komentar

Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje

Staš Vrenko je umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkciji Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost, Zavoda Projekt Atol in P74 proizvedel tri hiperinteligentne strojne umetnine, ki gledalca omogočajo, istočasno pa ga približujejo tehno-utopiji s tem, ko ga racionalno pospešujejo. Zgradil je naprave-umetnine, ki nam omogočajo, bolje rečeno, nam dovolijo, da posegamo vanje. Dovolijo nam, da se dobesedno vpletemo v njih. 

13.01.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Staš Vrenko   Ljudmila   Luka Frelih   Hi-fi   Wi-fi  

Foto: Radio Študent

"Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

Predstavljate si državne in kapitalistične organizacije, ki bi nas spodbujale, da neovirano vstopimo v njihove naprave, uradnega ali neuradnega Pentagrama. Kuratorka intermedijske postavitve z naslovom Zanke v prenosu v razvojnem prostoru Osmo/za je Lenka Djordjević, sokuratorka pa je Maja Burja. Preden vstopimo v umetnino-napravo, želim, da veste, da je v komentar nepodredno vpleten Luka Frelih, ki je velik čudež mesta Ljubljana. Preden vstopimo v umetnino-napravo z naslovom Zanke v prenosu, poglejmo v dve kratici, od katerih bomo eno nujno potrebovali, da se bomo lahko približali sijajnemu Stašu Vrenku, ki s svojim talentom členi umetnost XXI. stoletja.

 

Najprej vstopimo v dve okrajšavi: prva je / Hi-fi (1969), druga pa / Wi-fi (1999), obe pomenita veliko več, kot sam opis tistega, kar nam omogočata. Obe sta domislici marketinške stroke, ki je želela posredno opisati, kaj naprava opravlja, kaj omogoča. "Hi-fi" nam govori, da bomo lahko s pomočjo zvočnega aprata, ki ima oznako "hi-fi", podoživeli, recimo, Brahmsov koncert tako kvalitetno kot v Berlinski filharmoniji. Marketinška služba korporacije nas je s to kratico želela prepričati, da ne bo glasbeno doživetje na njihovi napravi nič manjše kot v prostoru samega dejanja. "Hi" (high) je kratica za visoko, "fi" zvestobo (fidelity) prenosa, zvestobo, ki spremlja originalno izvedbo.

 

Druga kratica "Wi-fi" pa je visoka brezžična zvestoba prenosa digitalne, binarne informacije, ki nas poveže na računalniško omrežje. Konec vpogleda v dve tehno okrajšavi. "Wi-fi" mobilni tele----fon je eden od treh osrednjih materialnih  segmentov Vrenkove skulpture, drugi segment je vezje, sestavljeno iz podsistemov - blokov, tretji pa je baterija. Konec uvoda in takoj zatem vzporednica med dvema umetninama-napravama-inštrumentoma:

 

Vrenkovo prvo umetniško delo se je imenovalo Veznik, umetnino je sestavljalo šest enakih naprav. Vsaka je bila sestavljena iz radijskega sprejemnika in oddajnika, vmes pa je bilo nameščenih šest blokov vezij, ki jih je možno prekablirati, s tem pa jim spremeniti zvočno pokrajino. Umetnina Veznik je - poleg tega, da je medij - tudi inštrument, kot je recimo violončelo. Vrenkova druga umetnina pa se imenuje Tehnike posvojitve. Ta za svoj poesis uporablja snemalno logiko mimezisa pokrajin in njeno tehnološko odzivanje ter transformiranje teh istih zvočnih pokrajin. Tretje umetniško delo, ki mu v današnjem komentarju sledimo, je bilo pred kratkim predstavljeno javnosti. Zanke v prenosu je v smislu serije nadvse blizu umetnini Veznik. V formalnem smislu pa sta si različna.

 

Osnova umetnine-inštrumenta Zanke v prenosu je sistem treh brezžično povezanih mobilnih tele----fonov. S hitrostjo signalov in algoritmičnih procesov v tele----fonu se ti med seboj povezujejo in interaktivno omogočajo, a so še vedno zvesti mreži. Digresija: Umetnost se je v prejšnjem stoletju povezovala na sceni, npr. (FV 112-116), danes pa se povezuje na mreži (npr. Leonardo).

 

Nadaljujmo: Uporabniki te naprave z ogromno hitostjo vplivajo eden na drugega, ko se to zgodi, gledalec to tudi vidi prek signalnega svetila. Drug drugemu dodeljujejo gabarite produciranja zvočnosti. Na tem mestu se bom zaustavil in pred vas postavil nadvse pomembno poenostavitev, da boste lahko brez večjih težav vstopili v razumevanje skulpture. 

 

Primer I.: Imate problem s prevoznim sredstvom, pripeljete avtomobil k svojemu avtomehaniku in čakate, da pridete na vrsto, v drugem koraku pride vaš avtomehanik do vas in vas vparaša, kaj je narobe z vašim avtomobilom. Vi mu poskušate opisati problem in zdaj pride do našega momenta, avtomehanik vam reče: "Prižgite motor, da ga bom poslušal!" Kaj avtomehanik zaznava, ko ga posluša? Glasbo, zvok ali zvok problema.

 

Primer II.: Tako kot pesnik moderne Dragotin Kette poskuša obnoviti in s tem umetno ustvariti s pomočjo verzifikacije svoje doživetje s pomola San Carlo v Trstu, tako nas želi novoveški umetnik Staš Vrenko vplesti v umetnino-medij, da ga premislite, ko poslušate digitalno zvočnost z njegovo odprto dramaturgijo. Tako kot sem se tudi sam intenzivno vpletel. Naj poetsko opišem: kakšen je zvok borze v pretoku izmenjave dobrin. Bralec, poglej v besedo dobrina. Nekaj, kar je dobro za vse nas, in kakšen je zvok, ko se podre ta hiperobčutljiva strojnica in začneta prodaja in preprodaja izisljevati druga drugo, ko nista več v skladu ena z drugo.

 

Vrnimo se k Stašu Vrenku: "Želim narediti in razumeti medij, ga izolirati od narativnosti in kulturnega, želim pogledati vanj - v njegove medijske specifičnosti, ki so onkraj kulturnega konteksta njegove uporabe; pretirano ukvarjanje z "vsebino", ko nalagaš na medij zgodbe in mite, odrine samo medijskost, fokus se premakne na polje družbenega. Menim, da smo še vedno v podaljšku modernizma, obravnava medija kot materije in tehnike je še vedno nujna."

 

Takoj dodam: "Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

 

Staš Vrenko nadaljuje: "Želim prodreti v samo materialnost medija. Tudi inženir, ko projektira, recimo - čip -  istočasno misli o njegovem vmesniku, o njegovi dostopnosti, o dostopnosti do vsebin čipa. Tudi sam si to želim. Želim vstopiti v sam material, vstopiti v njegovo "kronopoetičnost", ne želim pa, da je medij razumljen zgolj kot nekaj, kar dela v času, ampak da se osvetli njegovo lastno ustvarjanje specifičnih časovnosti, saj šteje, misli in se preračunava. Da vstopi v svoj čas, ki je vzporeden našemu času, da živi stroj v svojem strojnem svetu - za boljše razumevnje - v svoji nečloveškosti. Da se povzpne na drugo raven stvarnosti - da proizvaja svojo stvarnost dobesedno. To pa je že poetično!"

 

Takoj dodam: "Da, to je že monumentalen vstop v umetnost samo, v optimalno projekcijo. To je ogromno, več ne more biti!"

 

Bralec, moraš vedeti, da Staš Vrenko tudi sam programira aplikacije za blackbox tele----fon, ki ni več samo telefon ampak univezalni stroj, računalnik, programje, medmrežje, televizija. Zato tele----fon v komentarju pišem na poseben način, da je vnaprej jasno, da je ta "presenetljivi tele----fon" veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje, veliko več. Pravzaprav bi morala ta naprava dobiti popolnoma drugo ime, mogoče ga še bo.

 

Vsak posamičen blok Zanke v prenosu ima svojo časovno logiko; eni štejejo zaporedoma, drugi množijo in podobno. Med seboj jih je možno dobesedno povezati s kablažo, jih prekablirati ali pa jim z nadzornim gumbom nastavljati parametre. V umetnini Staša Vrenka potekata dva procesa:

 

1. osciliranje / prva raven poteka, ko se loop (vzorec) dogaja med vezjem,

 

2. cirkuliranje znotraj blokov štetja (ne preračunavanje: ali se splača, ali se ne splača). V umetnosti obstaja, če vse, ampak čisto vse odpade, še vedno užitek lepe zanke.

 

 

Vsi procesi pa potekajo tako, da dobimo skupno zvočnost, zvočnost, ki nas povezuje in je istočasno zvok povezanosti! Glasba je bila vedno inštrumentalni poezis (sinfonični orkester) danes pa glasba povezuje instrumente (EE-eksperimentalna elektronika) ...

 

 

 

 

Staš Vrenko fantastično reagira, pogleda naju z Luko Frelihom in izvrstno intervenira: "Kaj je glasba napram zvoku? Seveda, glasba je semantična vrednost organiziranega zvoka!" Potem postane in doda: "Mogoče pa sploh ni več potrebna beseda "organizirana", mogoče pa je ta beseda celo zastarela." Rad bi verjel, da ima ta modri mladenič prav. Pogledam Luko Freliha in vidim, da ima prav. Staš Vrenko je lahko neskončno zadovoljen, da je poleg Jožeta Baršija v svojem življenju srečal tudi Luko Freliha.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Vzporedna država
3
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,614
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,398
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,278
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,192
06/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
07/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,745
08/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 690
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
10/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603