Komentar

Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje

Staš Vrenko je umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkciji Ljudmile, laboratorija za znanost in umetnost, Zavoda Projekt Atol in P74 proizvedel tri hiperinteligentne strojne umetnine, ki gledalca omogočajo, istočasno pa ga približujejo tehno-utopiji s tem, ko ga racionalno pospešujejo. Zgradil je naprave-umetnine, ki nam omogočajo, bolje rečeno, nam dovolijo, da posegamo vanje. Dovolijo nam, da se dobesedno vpletemo v njih. 

13.01.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Staš Vrenko   Ljudmila   Luka Frelih   Hi-fi   Wi-fi  

Foto: Radio Študent

"Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

Predstavljate si državne in kapitalistične organizacije, ki bi nas spodbujale, da neovirano vstopimo v njihove naprave, uradnega ali neuradnega Pentagrama. Kuratorka intermedijske postavitve z naslovom Zanke v prenosu v razvojnem prostoru Osmo/za je Lenka Djordjević, sokuratorka pa je Maja Burja. Preden vstopimo v umetnino-napravo, želim, da veste, da je v komentar nepodredno vpleten Luka Frelih, ki je velik čudež mesta Ljubljana. Preden vstopimo v umetnino-napravo z naslovom Zanke v prenosu, poglejmo v dve kratici, od katerih bomo eno nujno potrebovali, da se bomo lahko približali sijajnemu Stašu Vrenku, ki s svojim talentom členi umetnost XXI. stoletja.

 

Najprej vstopimo v dve okrajšavi: prva je / Hi-fi (1969), druga pa / Wi-fi (1999), obe pomenita veliko več, kot sam opis tistega, kar nam omogočata. Obe sta domislici marketinške stroke, ki je želela posredno opisati, kaj naprava opravlja, kaj omogoča. "Hi-fi" nam govori, da bomo lahko s pomočjo zvočnega aprata, ki ima oznako "hi-fi", podoživeli, recimo, Brahmsov koncert tako kvalitetno kot v Berlinski filharmoniji. Marketinška služba korporacije nas je s to kratico želela prepričati, da ne bo glasbeno doživetje na njihovi napravi nič manjše kot v prostoru samega dejanja. "Hi" (high) je kratica za visoko, "fi" zvestobo (fidelity) prenosa, zvestobo, ki spremlja originalno izvedbo.

 

Druga kratica "Wi-fi" pa je visoka brezžična zvestoba prenosa digitalne, binarne informacije, ki nas poveže na računalniško omrežje. Konec vpogleda v dve tehno okrajšavi. "Wi-fi" mobilni tele----fon je eden od treh osrednjih materialnih  segmentov Vrenkove skulpture, drugi segment je vezje, sestavljeno iz podsistemov - blokov, tretji pa je baterija. Konec uvoda in takoj zatem vzporednica med dvema umetninama-napravama-inštrumentoma:

 

Vrenkovo prvo umetniško delo se je imenovalo Veznik, umetnino je sestavljalo šest enakih naprav. Vsaka je bila sestavljena iz radijskega sprejemnika in oddajnika, vmes pa je bilo nameščenih šest blokov vezij, ki jih je možno prekablirati, s tem pa jim spremeniti zvočno pokrajino. Umetnina Veznik je - poleg tega, da je medij - tudi inštrument, kot je recimo violončelo. Vrenkova druga umetnina pa se imenuje Tehnike posvojitve. Ta za svoj poesis uporablja snemalno logiko mimezisa pokrajin in njeno tehnološko odzivanje ter transformiranje teh istih zvočnih pokrajin. Tretje umetniško delo, ki mu v današnjem komentarju sledimo, je bilo pred kratkim predstavljeno javnosti. Zanke v prenosu je v smislu serije nadvse blizu umetnini Veznik. V formalnem smislu pa sta si različna.

 

Osnova umetnine-inštrumenta Zanke v prenosu je sistem treh brezžično povezanih mobilnih tele----fonov. S hitrostjo signalov in algoritmičnih procesov v tele----fonu se ti med seboj povezujejo in interaktivno omogočajo, a so še vedno zvesti mreži. Digresija: Umetnost se je v prejšnjem stoletju povezovala na sceni, npr. (FV 112-116), danes pa se povezuje na mreži (npr. Leonardo).

 

Nadaljujmo: Uporabniki te naprave z ogromno hitostjo vplivajo eden na drugega, ko se to zgodi, gledalec to tudi vidi prek signalnega svetila. Drug drugemu dodeljujejo gabarite produciranja zvočnosti. Na tem mestu se bom zaustavil in pred vas postavil nadvse pomembno poenostavitev, da boste lahko brez večjih težav vstopili v razumevanje skulpture. 

 

Primer I.: Imate problem s prevoznim sredstvom, pripeljete avtomobil k svojemu avtomehaniku in čakate, da pridete na vrsto, v drugem koraku pride vaš avtomehanik do vas in vas vparaša, kaj je narobe z vašim avtomobilom. Vi mu poskušate opisati problem in zdaj pride do našega momenta, avtomehanik vam reče: "Prižgite motor, da ga bom poslušal!" Kaj avtomehanik zaznava, ko ga posluša? Glasbo, zvok ali zvok problema.

 

Primer II.: Tako kot pesnik moderne Dragotin Kette poskuša obnoviti in s tem umetno ustvariti s pomočjo verzifikacije svoje doživetje s pomola San Carlo v Trstu, tako nas želi novoveški umetnik Staš Vrenko vplesti v umetnino-medij, da ga premislite, ko poslušate digitalno zvočnost z njegovo odprto dramaturgijo. Tako kot sem se tudi sam intenzivno vpletel. Naj poetsko opišem: kakšen je zvok borze v pretoku izmenjave dobrin. Bralec, poglej v besedo dobrina. Nekaj, kar je dobro za vse nas, in kakšen je zvok, ko se podre ta hiperobčutljiva strojnica in začneta prodaja in preprodaja izisljevati druga drugo, ko nista več v skladu ena z drugo.

 

Vrnimo se k Stašu Vrenku: "Želim narediti in razumeti medij, ga izolirati od narativnosti in kulturnega, želim pogledati vanj - v njegove medijske specifičnosti, ki so onkraj kulturnega konteksta njegove uporabe; pretirano ukvarjanje z "vsebino", ko nalagaš na medij zgodbe in mite, odrine samo medijskost, fokus se premakne na polje družbenega. Menim, da smo še vedno v podaljšku modernizma, obravnava medija kot materije in tehnike je še vedno nujna."

 

Takoj dodam: "Menim, da smo na višku modernistične oscilacije."

 

Staš Vrenko nadaljuje: "Želim prodreti v samo materialnost medija. Tudi inženir, ko projektira, recimo - čip -  istočasno misli o njegovem vmesniku, o njegovi dostopnosti, o dostopnosti do vsebin čipa. Tudi sam si to želim. Želim vstopiti v sam material, vstopiti v njegovo "kronopoetičnost", ne želim pa, da je medij razumljen zgolj kot nekaj, kar dela v času, ampak da se osvetli njegovo lastno ustvarjanje specifičnih časovnosti, saj šteje, misli in se preračunava. Da vstopi v svoj čas, ki je vzporeden našemu času, da živi stroj v svojem strojnem svetu - za boljše razumevnje - v svoji nečloveškosti. Da se povzpne na drugo raven stvarnosti - da proizvaja svojo stvarnost dobesedno. To pa je že poetično!"

 

Takoj dodam: "Da, to je že monumentalen vstop v umetnost samo, v optimalno projekcijo. To je ogromno, več ne more biti!"

 

Bralec, moraš vedeti, da Staš Vrenko tudi sam programira aplikacije za blackbox tele----fon, ki ni več samo telefon ampak univezalni stroj, računalnik, programje, medmrežje, televizija. Zato tele----fon v komentarju pišem na poseben način, da je vnaprej jasno, da je ta "presenetljivi tele----fon" veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje, veliko več. Pravzaprav bi morala ta naprava dobiti popolnoma drugo ime, mogoče ga še bo.

 

Vsak posamičen blok Zanke v prenosu ima svojo časovno logiko; eni štejejo zaporedoma, drugi množijo in podobno. Med seboj jih je možno dobesedno povezati s kablažo, jih prekablirati ali pa jim z nadzornim gumbom nastavljati parametre. V umetnini Staša Vrenka potekata dva procesa:

 

1. osciliranje / prva raven poteka, ko se loop (vzorec) dogaja med vezjem,

 

2. cirkuliranje znotraj blokov štetja (ne preračunavanje: ali se splača, ali se ne splača). V umetnosti obstaja, če vse, ampak čisto vse odpade, še vedno užitek lepe zanke.

 

 

Vsi procesi pa potekajo tako, da dobimo skupno zvočnost, zvočnost, ki nas povezuje in je istočasno zvok povezanosti! Glasba je bila vedno inštrumentalni poezis (sinfonični orkester) danes pa glasba povezuje instrumente (EE-eksperimentalna elektronika) ...

 

 

 

 

Staš Vrenko fantastično reagira, pogleda naju z Luko Frelihom in izvrstno intervenira: "Kaj je glasba napram zvoku? Seveda, glasba je semantična vrednost organiziranega zvoka!" Potem postane in doda: "Mogoče pa sploh ni več potrebna beseda "organizirana", mogoče pa je ta beseda celo zastarela." Rad bi verjel, da ima ta modri mladenič prav. Pogledam Luko Freliha in vidim, da ima prav. Staš Vrenko je lahko neskončno zadovoljen, da je poleg Jožeta Baršija v svojem življenju srečal tudi Luko Freliha.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,634
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,005
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,015
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,860
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 881
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,014
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 964
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 914
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 840
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 806