Komentar

Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu

Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, malim podjetnikom, policistom, najmanj pa politikom, duhovnikom, sindikalistom, državnim uradnikom. Največjo rast našega zaupanja od leta 2012 beležijo sodniki, največji padec pa novinarji, sicer oboji nekje v sredini lestvice. Duhovnikom ljudje sicer bolj zaupajo (+7 %) kot pred šestimi leti, podobno Cerkvi (+9 %), toda še vedno smo mi, duhovniki, in Cerkev pri dnu lestvice. Kaj reči?

13.01.2019 22:12
Piše: Branko Cestnik
Ključne besede:   Branko Cestnik   duhovniki   cerkev   zaupanje   Valicon   Španija   tradicija   vrednote   škandali

Pri roki imam lestvico zaupanja v institucije, ki je nastala vsled obsežne raziskave med špansko mladino leta 2016. Tako, čez palec, naša lestvica zgleda skoraj copy-paste španske:

 

 

Slovenska lestvica zaupanja bistveno ne odstopa od "anti-institucionalnih" trendov na Zahodu.

 

 

Kot vidimo so tudi v Španiji na vrhu prostovoljna združenja, policija, šolstvo; na sredini sodstvo in novinarstvo; na dnu sindikati, politika in Cerkev. Veliki trend namreč je, da se ne zaupa tradicionalnim institucijam in tradicionalnim ponudnikom političnega in svetovnonazorskega smisla; zaupa pa se najbolj onim, ki delajo zastonj, takoj za njimi pa onim, ki so vedno tu, ko jih potrebuješ, ter (v primeru Slovenije glede malih podjetnikov) onim, ki so nekaj ustvarili s svojimi rokami. Torej, hierarhična Cerkev v zavesti modernega človeka še vedno uteleša pojem velike tradicionalne institucije, kakršnih nimamo preveč radi.

 

 

Nezaupanje v duhovnike in verska kriza

 

Danes govorimo o "smrti Boga" (Nietzsche) ali "Božjem mrku" (Buber) kot kulturnem fenomenu, govorimo o milenijcih (rojenih pred letom 2000) kot o "najbolj neverni generaciji v zgodovini Zahoda". Razumljivo potemtakem je, da "institucionalno predstavništvo Boga" izgublja na pomenu in ugledu. S tem pa tudi na lestvici zaupanja pristane pri dnu. 

 

Temu pritrjuje tudi moja duhovniška izkušnja, in sicer v okolju, kjer še vedno 90 % otrok obiskuje verouk. Z otroci in mladino delam pri verouku, pri skavtih, pri oratoriju. Mladi se imajo velikokrat lepo in skupaj s svojimi starši so ti hvaležni za vse, kar storiš zanje. Ko odrastejo, običajno z vstopom v srednjo šolo, pa pokažejo čuden odpor do tebe, župnika, do župnije in do Cerkve kot take. "Čuden", saj, kot pravim, še kakšno leto nazaj so se v cerkvenem okolju prav dobro počutili.

 

Kaj se je zgodilo? Moja teza je preprosta: poleg obveznih razvojnih "potresov" se je zgodila še trhla vera, ki je bila trhla že prej, a se kot taka do pozne pubertete še ni izkazala. Za večino vera morda ima nekak smisel v otroštvu in potem, ko smo stari, v "pravem življenju" pa ne. Kako torej zaupati v nekaj, kar se ti zdi brez pomena za življenje?

 

 

Odpor do prekrivanja ali "fasaderstva"

 

Cerkev ne zna s škandali. Škandali ji vedno znova prekomerno škodijo. Škodijo ji toliko bolj, kolikor bolj se trudi, da se o njih ne bi vedelo. Greh nekega klerika (finančni, spolni, pastoralni …) naredi ljudem in ustanovi neko sorazmerno škodo, a ta se običajno podvoji, ker se je tradicionalno delalo na tem, da se o grehih klerikov ni javno govorilo. V imenu "ugleda Cerkve pri vernikih in v družbi". Svoje je pri nas dodal proticerkveni komunizem in njegove vedno prežeče tajne službe, zaradi katerih je bil cerkveni interni zarotniški molk iz obrambnih razlogov takorekoč potreben.

 

A kaj hitro se je zgodilo, da se je grehu 1 dodal greh 2, ki je bil greh prikrivanja, greh "fasaderstva" ali, kot bi dejal Jezus, greh "pobeljenih grobov". Ko sta oba greha razkrita, je škoda dvojna, zaupanje v Cerkev pa na minimumu. Ljudje pač nimajo radi "fasaderstva". To je nenavadno, ker po drugi strani pa množično pristajajo na potrošniško kulturo embalaže in videza. In to je dobro, ker vendarle ostajajo moralno zahtevni do svojih duhovnih sredin in svojih duhovnih voditeljev.

 

Če obrnem na pozitivo: ljudje od duhovnikov pričakujejo, da so v dobi embalaže, videza in propagande vsaj oni varuhi iskrene besede in nemanipulativnega odnosa.

 

Branko Cestnik je duhovnik. Besedilo je bilo pod naslovom Duhovnikom in cerkvi še vedno ne zaupamo objavljeno na njegovem blogu (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,960
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,044
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,527
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,417
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806