Razkrivamo

Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."

Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen povzpeti nad slovnico ali pravopis? Raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, čemur rečemo "spoljenje", gre očitno vštric z jezikovnimi metodami, ki spominjajo na policijske. V resnici pa ženski slovnični spol, ki je v indoevropskih jezikih nastal - za razliko od moškega, ki je označeval živo, in srednjega, ki je označeval neživo - kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To pa z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega ... Razlike, ki je seveda bistvena, večina ljudi ne pozna, pomeni pa, da ženski slovnični spol nima nobene zveze z biološkim ženskim spolom.

16.01.2019 23:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   jezik   Peter Eisenberg   spol   spoljenje   slovnični spol   ženski spol   moški spol   jezikoslovje   slovnica   pravopis   Saška Štumberger

Pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki.

Razprava o izražanju spolne nebinarnosti v slovenščini, ki se je v začetku leta 2018 začela na slovenističnem forumu Slovlit, je konec lanskega leta dosegla mednarodno strokovno javnost. V Suvremeni lingvistiki je bil o tematiki objavljen članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča (vir). Članek jasno podpre spreminjanje jezika s pozicij moči, tj. senatov fakultet, zaradi netočnih navedb (npr. o tem, da v Mladini uporabljajo podčrtaj, str. 331) in trditev, da je bila reakcija na moj prvi članek na portalu+ (vir) "tihi protest", čeprav je objava v resnici prinesla glasen začetek prepotrebne razprave (vir), ga priporočam v branje tudi nestrokovni javnosti.

 

Na nemškem govornem področju medtem beremo o nasprotovanju spoljenju (rabi oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.). V Avstriji je leta 2014 izšlo javno pismo, v katerem 800 jezikovnih kritikov nasprotuje takim spremembam (vir), postavljajo se vprašanja o protiustavnosti obveznega spoljenja v šolstvu (vir).

 

Oglašajo se tudi jezikoslovci v Nemčiji. Med njimi pogosto profesor dr. Peter Eisenberg, ki o spoljenju pravi: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije." (vir). Prav Eisenberg je avtor eseja o zlorabljenem spolu (Das missbrauchte Geschlecht), ki ga objavljamo v nadaljevanju, prvič pa je bil objavljen v münchenskem časniku Süddeutsche Zeitung (vir) pred skoraj dvema letoma. Esej je za portal+ s privoljenjem avtorja prijazno prevedla profesorica Saška Štumberger.

 

 

Dr. Peter Eisenberg je svoj tekst objavil v Süddeutsche Zeitung. (Foto: www.wie-bitte-denken-sie.de)

 

 

ZLORABLJENI SPOL

 

Kako lahko naredimo ženske v jeziku bolj vidne? Se moramo za to kot gospodar ali gospodarica povzpeti nad slovnico? Spoljenje (raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.) gre z roko v roki z jezikovnopolicijskimi metodami.

 

Ko je bila pred skoraj štiridesetimi leti odpravljena gospodična (Fräulein) in se je začelo spoljenje, smo hoteli s tem prispevati k vidnosti žensk v jeziku. Že takrat se je začel uvajati način mišljenja, ki se je moral izkazati kot napačen. Najobičajnejša oblika spoljenja je bila zamenjava besed kot pek (Bäcker) s pekovka in pek (Bäckerin und Bäcker). Pričakovali smo, da bo to omogočilo pravičnost med spoloma, pekovka (Bäckerin) bo označevala ženske, pek (Bäcker) pa moške s tem poklicem. Ženskemu slovničnemu spolu so pripisali označevanje žensk, moškemu slovničnemu spolu pa označevanje moških, kar je načeloma napačno. Slovnični in "naravni" spol imata, če gledamo nemško besedišče kot celoto, malo skupnega.

 

Besedotvorje opisuje rezultat izpeljave samostalnikov s priponskim morfemom -er iz glagolov (Bäcker "pek" iz backen "peči") kot "oseba, ki izvaja dejavnost, ki jo označuje glagol". Vršilec dejanja (nomen agentis) ne govori o moških. Bäcker "pek" kot beseda moškega slovničnega spola ravno tako ne označuje izključno moških kakor tudi Person "oseba", ki je samostalnik ženskega slovničnega spola, ne označuje izključno žensk. Tako je v nemščini. Imamo eno besedo, ki označuje izključno ženske (Bäckerin "pekovka"), toda nobene, ki označuje izključno moške. Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.

 

Spol je v indoevropskih jezikih nastal z delitvijo na označevanje živega (kasneje moški slovnični spol) in neživega (kasneje srednji slovnični spol). Ženski slovnični spol je nastal kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega, tako pa je v glavnem ostalo do danes.

 

 

Popolne simetrije v ustroju kategorij naravnih jezikov ni

 

Od del rusko-ameriškega jezikoslovca Romana Jakobsona iz 30. let naprej vemo, da je v vseh skupinah slovničnih kategorij vedno ena nezaznamovana; to pomeni s splošnim, nespecifičnim pomenom na konkretnem področju. Slovnične kategorije kot ednina – množina, povedni naklon – pogojni naklon ali tvornik – trpnik poimenovanega nikoli ne razdelijo v enake dele, ampak delujejo po načinu ozadja (nezaznamovana kategorija) in slike (zaznamovana kategorija s posebnim pomenom in bolj zapleteno obliko). Pri največjih razredih pojmovnih in skupnih imen v nemščini (Erregung "vzburjenost", Klugheit "modrost", Seilschaft "naveza") je v skladu z razvojem slovničnega spola ženski slovnični spol nezaznamovan s posledico, da so tudi členi in zaimki v množini z izjemo dajalnika identični z ednino ženskega spola (množinski člen die, osebni zaimek sie "oni" "one", svojilni zaimek ihre "njihovi", nedoločni zaimek manche "nekateri" "nekatere" itd.). Nekoliko drugače, vendar primerljivo je tudi pri posamostaljenih pridevnikih in deležnikih (Alte "stari" "stare", Vorsitzende "predsedujoči" ali "predsedujoče"). Ženski slovnični spol tukaj prevladuje, pri drugih poimenovanjih za osebe pa je nezaznamovan moški slovnični spol.

 

Ko govorimo o razumevanju slovničnih kategorij, spada Jakobsonova teorija o zaznamovanosti k najplodovitejšim pristopom 20. stoletja sploh. Nedvoumno pravi, da pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki. Lahko pa si s ciljem, da za nezaznamovano kategorijo naredimo ženski slovnični spol, zamislimo obrnjeno zaznamovanost.

 

Naslednji korak v smeri doslednega spoljenja je bilo načrtno razširjanje zapisa BäckerInnen "pekiOvke", ki je bil raznovrstno dograjevan, npr. v Bäckerinnen "pekovke", Bäcker/innen "peki/ovke", Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke". Od vsega začetka je ostajalo nejasno, kako naj bi se vse to izgovarjalo. Zadrego so poskušali predstaviti kot prednost z napotkom, da je fiksacija na zapisano toliko bolj pravilna, ker govorce spodbuja k razmišljanju. Na take oblike naj bi se navadili, ob tem pa ne bi nikoli prenehali biti na novo presenečeni.

 

Oblike Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke" so našle mesto tudi v novih tezah o pravem značaju spola, tudi v skupinah LGBT (lezbijke, geji, bi- in transspolni), ki so se sedaj razširile že najmanj na LSBTTIQ (L – lezbičen "lesbisch", S – homoseksualen "schwul", B – biseksualen "bisexuell", T – transspolen "transsexuell", T – transspolen "transgender", I – interspolen "intersexuell", Q – kvir "queer", razlaga kratice po http://www.netzwerk-lsbttiq.net/lsbttiq, dodala S. Š.).

 

Podčrtaj ima po razširjenem razumevanju nad sabo brezno praznine in naj bi ga uporabljali, če spola sploh več nočemo, nad vsem povzdignjena zvezdica (* ali asterisk) pa naj bi sijala nad približno 60 spoli, ki jih danes individualno ali skupinsko uveljavljamo. Jezik se mora zadovoljiti samo s tremi slovničnimi spoli. Vseh navedenih oblik, tega ne smemo pozabiti, v nemščini ni. Predstavljajo poseg v našo slovnico, v kateri zase ne najdejo prostora. So to, kar imenujemo samomnožinski samostalniki: samostalniški izrazi, ki nimajo ednine. Če kot običajno izpustimo množinsko končnico, ostane die Bäcker*in "pek*ovka", verjetno ženska oblika za označevanje žensk. In moški spol? Verjetno der Bäcker*in "pek*ovka" moškega slovničnega spola za označevanje moških. Ali hočemo to? In kaj bo iz pekovske obrti (Bäckerhandwerk), pekovskega vajenca (Bäckerlehrling) itd.? Sledijo pekovska*kanska obrt (Bäcker*innenhandwerk), pekovski*kanski*a vajenec*ka (Bäcker*innenauszubildende*r). Ali res hočemo kaj takega?

 

 

Pobegli (Geflüchteter) je lahko nekdo, ki je ubežal nalivu

 

Za slovničarja je to samo vrh ledene gore. Tako kot v genski tehniki tudi v naravnem jeziku ne moremo imeti pregleda nad tem, kaj se bo zgodilo, če bomo posegli v sistem. Pomislimo samo na nadomeščanje izpeljanih samostalnikov s samostalniki, tvorjenimi po sprevrženju (konverziji) iz deležnikov, ki velja kot pravilno in se vse bolj širi. K temu kratek, naključno sestavljen seznam:

Ankommende prihajajoči, prihajajoče‚

Studierende študirajoči, študirajoče‚

Fortgeschrittene Studierende študirajoči, študirajajoče na višji stopnji‚

Lehrende učeči, učeče,

Lkw-Fahrende vozeči, vozeče tovornjaka,

Autobahnbenutzende uporabljajoči, uporabljajoče avtocesto,

Helfende pomagajoči, pomagajoče,

Mitfeiernde soproslavljajoči, soproslavljajoče‚

Nichtglaubende neverujoči, neverujoče,

Wahlhelfende pomagajoči, pomagajoče na volitvah‚

Anrufende kličoči, kličoče‚

Forschende raziskujoči, raziskujoče,

Erziehende vzgajajoči, vzgajajoče,

Demonstrierende demonstrirajoči, demonstrirajoče,

Streikende stavkajoči, stavkajoče‚

Asylsuchende iščoči, iščoče azil,

Medienschaffende ustvarjajoči, ustvarjajoče medije‚

Naherholungssuchende iščoči, iščoče počitka v bližini,

Prüfende preverjajoči, preverjajoče,

zu Prüfende preverjani, preverjane,

Geduldete osebe, ki jim je dopuščeno bivanje,

Getötete umorjeni, umorjene,

Betroffene zadevne osebe.

 

 

Dokler primeri te vrste ne nadomeščajo drugih besed ali so samo posamezni primeri, ne povzročajo škode. Že dolgo imamo tudi besede kot poslani "poslanec" (Abgeordnete je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola poslati, op. S. Š.), nameščeni "nameščenec" (Angestellte je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola namestiti, op. S. Š.). Razlika med posamostaljenim deležnikom in priponsko tvorjenko pa je pomembna in ne bi smela biti prezrta. Deležniki so oblike, ki jih lahko tvorimo iz vseh glagolov in ostanejo po pomenu blizu glagolu. Tudi njihovo sprevrženje (njihova konverzija) v samostalnike brez izrazne spremembe pri tem ničesar ne spremeni. Priponsko tvorjenje s priponami -er ali -ling (v slovenščini npr. -lec v bralec, -telj v učitelj, -vec v delavec, -nik v zdravnik, -ač v nosač, -aj v čuvaj, -ar v kuhar, -ec v lovec, -ež v klatež, dodala S. Š.) pa s pripono samostalniku prinaša čisto nov pomenski element. Vsak od njih ima specifično pomensko funkcijo.

 

Predstavljajmo si zaključni razred šole, katere učenci želijo začeti z ukom. Potem so Auszubildende "učeči se", niso pa še Lehrlinge "vajenci". Razlika med obema samostalnikoma je enostavna in jasna. V blogu o spoljenju je pojasnjena tudi razlika med študirajočim in študentom: Umirajoči študirajoči umre pri študiranju, umirajoči študent pa lahko umre tudi v spanju ali na potovanju.

 

 

Ali naj gredo dokumenti, napisani v knjižni nemščini, takoj v koš za smeti?

 

Enako velja za samostalnike, ki so nastali po sprevrženju (po konverziji) deležnika. Geflüchteter "pobegli" je nekdo, ki je ušel nalivu ali z nadležnega seminarja, Flüchtling "begunec" pa je zbežal pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. Pomenska razlika je zapisana v vseh boljših nemških slovarjih. Nobeden od enajstih milijonov ljudi, ki so na koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino, se ni označeval kot pobegli, vsi so bili begunci in so to tudi ostali. Nobenega razloga za preganjanje besede begunec iz nemščine ni, če ne upoštevamo spoljenja. Samostalnika Flüchtling "begunec" ne moremo spoliti, oblika Flüchtlingin "begunka" je iz morfološko-sistemskih razlogov v nemščini neslovnična (v slovenščini je drugače, op. S. Š.). Zato bi radi imeli posamostaljeni deležnik pobegli, ki ga je mogoče brez težav spoliti. Toda za ceno, da se povzdignemo v gospodarja ali gospodarico jezika, spodkopljemo pomemben, globoko zakoreninjen besedotvorni postopek in očrnimo več stoletij staro besedo.

 

Spoljenje trenutno z visoko doslednostjo galopira do nekaterih skrajnih oblik, ki mu bodo lahko škodile. V berlinski koalicijski pogodbi je govor o Berliner*innen "Berlinčanih*kah"‚ Bürger*innen "meščanih*kah"‚ Senator*innen "senatorjih*kah"‚ ampak samo o mladoletnih prestopnikih "Straftäter" in povratnikih "Intensivtäter". Dnevno poslušamo o napadalcih "Gefährder", ne pa o napadalcih*kah "Gefährder*innen" ali napadalnih osebah "Gefährdende". Z vidika spoljenja je to vendar grozljiva diskriminacija. In na predlog frakcije SPD v okrajnih parlamentih Mitte in Lichtenberg naj bi bila na dnevnem redu natisnjena besedila samo, če so sestavljena v uspoljenem jeziku. To ne pomeni nič drugega kot to, da se bodo v knjižni nemščini sestavljeni dokumenti takoj zmetali v koš za smeti.

 

Temu se je mogoče pravno zoperstaviti po različnih poteh. Moral bi se najti kdo, ki ima pravico tožbe in se ne izogiba trudu. Pridobil bi si zasluge za nemški jezik. Ravno zato, ker nočemo jezikovnega zakona, je treba preprečiti jezikovnopolicijske metode.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,560
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,947
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,977
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,822
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 878
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 938
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 738
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 700