Razkrivamo

Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."

Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen povzpeti nad slovnico ali pravopis? Raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, čemur rečemo "spoljenje", gre očitno vštric z jezikovnimi metodami, ki spominjajo na policijske. V resnici pa ženski slovnični spol, ki je v indoevropskih jezikih nastal - za razliko od moškega, ki je označeval živo, in srednjega, ki je označeval neživo - kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To pa z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega ... Razlike, ki je seveda bistvena, večina ljudi ne pozna, pomeni pa, da ženski slovnični spol nima nobene zveze z biološkim ženskim spolom.

16.01.2019 23:12
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   jezik   Peter Eisenberg   spol   spoljenje   slovnični spol   ženski spol   moški spol   jezikoslovje   slovnica   pravopis   Saška Štumberger

Pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki.

Razprava o izražanju spolne nebinarnosti v slovenščini, ki se je v začetku leta 2018 začela na slovenističnem forumu Slovlit, je konec lanskega leta dosegla mednarodno strokovno javnost. V Suvremeni lingvistiki je bil o tematiki objavljen članek Vojka Gorjanca in Damjana Popiča (vir). Članek jasno podpre spreminjanje jezika s pozicij moči, tj. senatov fakultet, zaradi netočnih navedb (npr. o tem, da v Mladini uporabljajo podčrtaj, str. 331) in trditev, da je bila reakcija na moj prvi članek na portalu+ (vir) "tihi protest", čeprav je objava v resnici prinesla glasen začetek prepotrebne razprave (vir), ga priporočam v branje tudi nestrokovni javnosti.

 

Na nemškem govornem področju medtem beremo o nasprotovanju spoljenju (rabi oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.). V Avstriji je leta 2014 izšlo javno pismo, v katerem 800 jezikovnih kritikov nasprotuje takim spremembam (vir), postavljajo se vprašanja o protiustavnosti obveznega spoljenja v šolstvu (vir).

 

Oglašajo se tudi jezikoslovci v Nemčiji. Med njimi pogosto profesor dr. Peter Eisenberg, ki o spoljenju pravi: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije." (vir). Prav Eisenberg je avtor eseja o zlorabljenem spolu (Das missbrauchte Geschlecht), ki ga objavljamo v nadaljevanju, prvič pa je bil objavljen v münchenskem časniku Süddeutsche Zeitung (vir) pred skoraj dvema letoma. Esej je za portal+ s privoljenjem avtorja prijazno prevedla profesorica Saška Štumberger.

 

 

Dr. Peter Eisenberg je svoj tekst objavil v Süddeutsche Zeitung. (Foto: www.wie-bitte-denken-sie.de)

 

 

ZLORABLJENI SPOL

 

Kako lahko naredimo ženske v jeziku bolj vidne? Se moramo za to kot gospodar ali gospodarica povzpeti nad slovnico? Spoljenje (raba oblik v skladu s teorijo o enakosti spolov, ki je ne smemo zamenjevati z enakopravnostjo spolov, op. S. Š.) gre z roko v roki z jezikovnopolicijskimi metodami.

 

Ko je bila pred skoraj štiridesetimi leti odpravljena gospodična (Fräulein) in se je začelo spoljenje, smo hoteli s tem prispevati k vidnosti žensk v jeziku. Že takrat se je začel uvajati način mišljenja, ki se je moral izkazati kot napačen. Najobičajnejša oblika spoljenja je bila zamenjava besed kot pek (Bäcker) s pekovka in pek (Bäckerin und Bäcker). Pričakovali smo, da bo to omogočilo pravičnost med spoloma, pekovka (Bäckerin) bo označevala ženske, pek (Bäcker) pa moške s tem poklicem. Ženskemu slovničnemu spolu so pripisali označevanje žensk, moškemu slovničnemu spolu pa označevanje moških, kar je načeloma napačno. Slovnični in "naravni" spol imata, če gledamo nemško besedišče kot celoto, malo skupnega.

 

Besedotvorje opisuje rezultat izpeljave samostalnikov s priponskim morfemom -er iz glagolov (Bäcker "pek" iz backen "peči") kot "oseba, ki izvaja dejavnost, ki jo označuje glagol". Vršilec dejanja (nomen agentis) ne govori o moških. Bäcker "pek" kot beseda moškega slovničnega spola ravno tako ne označuje izključno moških kakor tudi Person "oseba", ki je samostalnik ženskega slovničnega spola, ne označuje izključno žensk. Tako je v nemščini. Imamo eno besedo, ki označuje izključno ženske (Bäckerin "pekovka"), toda nobene, ki označuje izključno moške. Ženske so jezikovno vidne dvakrat, moški enkrat.

 

Spol je v indoevropskih jezikih nastal z delitvijo na označevanje živega (kasneje moški slovnični spol) in neživega (kasneje srednji slovnični spol). Ženski slovnični spol je nastal kot tretji spol in se usmeril v izražanje skupnih in pojmovnih imen samostalnikov. To z ženskim naravnim spolom ni imelo ničesar skupnega, tako pa je v glavnem ostalo do danes.

 

 

Popolne simetrije v ustroju kategorij naravnih jezikov ni

 

Od del rusko-ameriškega jezikoslovca Romana Jakobsona iz 30. let naprej vemo, da je v vseh skupinah slovničnih kategorij vedno ena nezaznamovana; to pomeni s splošnim, nespecifičnim pomenom na konkretnem področju. Slovnične kategorije kot ednina – množina, povedni naklon – pogojni naklon ali tvornik – trpnik poimenovanega nikoli ne razdelijo v enake dele, ampak delujejo po načinu ozadja (nezaznamovana kategorija) in slike (zaznamovana kategorija s posebnim pomenom in bolj zapleteno obliko). Pri največjih razredih pojmovnih in skupnih imen v nemščini (Erregung "vzburjenost", Klugheit "modrost", Seilschaft "naveza") je v skladu z razvojem slovničnega spola ženski slovnični spol nezaznamovan s posledico, da so tudi členi in zaimki v množini z izjemo dajalnika identični z ednino ženskega spola (množinski člen die, osebni zaimek sie "oni" "one", svojilni zaimek ihre "njihovi", nedoločni zaimek manche "nekateri" "nekatere" itd.). Nekoliko drugače, vendar primerljivo je tudi pri posamostaljenih pridevnikih in deležnikih (Alte "stari" "stare", Vorsitzende "predsedujoči" ali "predsedujoče"). Ženski slovnični spol tukaj prevladuje, pri drugih poimenovanjih za osebe pa je nezaznamovan moški slovnični spol.

 

Ko govorimo o razumevanju slovničnih kategorij, spada Jakobsonova teorija o zaznamovanosti k najplodovitejšim pristopom 20. stoletja sploh. Nedvoumno pravi, da pravičnosti spolov ne more biti, če jo želimo doseči z manipulacijami sistema slovničnih spolov. Popolne simetrije kategorij pri naravnih jezikih ni, teoretično pa bi imela podoben status kot labilno ravnotežje v fiziki. Lahko pa si s ciljem, da za nezaznamovano kategorijo naredimo ženski slovnični spol, zamislimo obrnjeno zaznamovanost.

 

Naslednji korak v smeri doslednega spoljenja je bilo načrtno razširjanje zapisa BäckerInnen "pekiOvke", ki je bil raznovrstno dograjevan, npr. v Bäckerinnen "pekovke", Bäcker/innen "peki/ovke", Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke". Od vsega začetka je ostajalo nejasno, kako naj bi se vse to izgovarjalo. Zadrego so poskušali predstaviti kot prednost z napotkom, da je fiksacija na zapisano toliko bolj pravilna, ker govorce spodbuja k razmišljanju. Na take oblike naj bi se navadili, ob tem pa ne bi nikoli prenehali biti na novo presenečeni.

 

Oblike Bäcker_innen "peki_ovke" in Bäcker*innen "peki*ovke" so našle mesto tudi v novih tezah o pravem značaju spola, tudi v skupinah LGBT (lezbijke, geji, bi- in transspolni), ki so se sedaj razširile že najmanj na LSBTTIQ (L – lezbičen "lesbisch", S – homoseksualen "schwul", B – biseksualen "bisexuell", T – transspolen "transsexuell", T – transspolen "transgender", I – interspolen "intersexuell", Q – kvir "queer", razlaga kratice po http://www.netzwerk-lsbttiq.net/lsbttiq, dodala S. Š.).

 

Podčrtaj ima po razširjenem razumevanju nad sabo brezno praznine in naj bi ga uporabljali, če spola sploh več nočemo, nad vsem povzdignjena zvezdica (* ali asterisk) pa naj bi sijala nad približno 60 spoli, ki jih danes individualno ali skupinsko uveljavljamo. Jezik se mora zadovoljiti samo s tremi slovničnimi spoli. Vseh navedenih oblik, tega ne smemo pozabiti, v nemščini ni. Predstavljajo poseg v našo slovnico, v kateri zase ne najdejo prostora. So to, kar imenujemo samomnožinski samostalniki: samostalniški izrazi, ki nimajo ednine. Če kot običajno izpustimo množinsko končnico, ostane die Bäcker*in "pek*ovka", verjetno ženska oblika za označevanje žensk. In moški spol? Verjetno der Bäcker*in "pek*ovka" moškega slovničnega spola za označevanje moških. Ali hočemo to? In kaj bo iz pekovske obrti (Bäckerhandwerk), pekovskega vajenca (Bäckerlehrling) itd.? Sledijo pekovska*kanska obrt (Bäcker*innenhandwerk), pekovski*kanski*a vajenec*ka (Bäcker*innenauszubildende*r). Ali res hočemo kaj takega?

 

 

Pobegli (Geflüchteter) je lahko nekdo, ki je ubežal nalivu

 

Za slovničarja je to samo vrh ledene gore. Tako kot v genski tehniki tudi v naravnem jeziku ne moremo imeti pregleda nad tem, kaj se bo zgodilo, če bomo posegli v sistem. Pomislimo samo na nadomeščanje izpeljanih samostalnikov s samostalniki, tvorjenimi po sprevrženju (konverziji) iz deležnikov, ki velja kot pravilno in se vse bolj širi. K temu kratek, naključno sestavljen seznam:

Ankommende prihajajoči, prihajajoče‚

Studierende študirajoči, študirajoče‚

Fortgeschrittene Studierende študirajoči, študirajajoče na višji stopnji‚

Lehrende učeči, učeče,

Lkw-Fahrende vozeči, vozeče tovornjaka,

Autobahnbenutzende uporabljajoči, uporabljajoče avtocesto,

Helfende pomagajoči, pomagajoče,

Mitfeiernde soproslavljajoči, soproslavljajoče‚

Nichtglaubende neverujoči, neverujoče,

Wahlhelfende pomagajoči, pomagajoče na volitvah‚

Anrufende kličoči, kličoče‚

Forschende raziskujoči, raziskujoče,

Erziehende vzgajajoči, vzgajajoče,

Demonstrierende demonstrirajoči, demonstrirajoče,

Streikende stavkajoči, stavkajoče‚

Asylsuchende iščoči, iščoče azil,

Medienschaffende ustvarjajoči, ustvarjajoče medije‚

Naherholungssuchende iščoči, iščoče počitka v bližini,

Prüfende preverjajoči, preverjajoče,

zu Prüfende preverjani, preverjane,

Geduldete osebe, ki jim je dopuščeno bivanje,

Getötete umorjeni, umorjene,

Betroffene zadevne osebe.

 

 

Dokler primeri te vrste ne nadomeščajo drugih besed ali so samo posamezni primeri, ne povzročajo škode. Že dolgo imamo tudi besede kot poslani "poslanec" (Abgeordnete je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola poslati, op. S. Š.), nameščeni "nameščenec" (Angestellte je v nemščini posamostaljeni deležnik iz glagola namestiti, op. S. Š.). Razlika med posamostaljenim deležnikom in priponsko tvorjenko pa je pomembna in ne bi smela biti prezrta. Deležniki so oblike, ki jih lahko tvorimo iz vseh glagolov in ostanejo po pomenu blizu glagolu. Tudi njihovo sprevrženje (njihova konverzija) v samostalnike brez izrazne spremembe pri tem ničesar ne spremeni. Priponsko tvorjenje s priponami -er ali -ling (v slovenščini npr. -lec v bralec, -telj v učitelj, -vec v delavec, -nik v zdravnik, -ač v nosač, -aj v čuvaj, -ar v kuhar, -ec v lovec, -ež v klatež, dodala S. Š.) pa s pripono samostalniku prinaša čisto nov pomenski element. Vsak od njih ima specifično pomensko funkcijo.

 

Predstavljajmo si zaključni razred šole, katere učenci želijo začeti z ukom. Potem so Auszubildende "učeči se", niso pa še Lehrlinge "vajenci". Razlika med obema samostalnikoma je enostavna in jasna. V blogu o spoljenju je pojasnjena tudi razlika med študirajočim in študentom: Umirajoči študirajoči umre pri študiranju, umirajoči študent pa lahko umre tudi v spanju ali na potovanju.

 

 

Ali naj gredo dokumenti, napisani v knjižni nemščini, takoj v koš za smeti?

 

Enako velja za samostalnike, ki so nastali po sprevrženju (po konverziji) deležnika. Geflüchteter "pobegli" je nekdo, ki je ušel nalivu ali z nadležnega seminarja, Flüchtling "begunec" pa je zbežal pred vojno, nasiljem ali političnim preganjanjem. Pomenska razlika je zapisana v vseh boljših nemških slovarjih. Nobeden od enajstih milijonov ljudi, ki so na koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino, se ni označeval kot pobegli, vsi so bili begunci in so to tudi ostali. Nobenega razloga za preganjanje besede begunec iz nemščine ni, če ne upoštevamo spoljenja. Samostalnika Flüchtling "begunec" ne moremo spoliti, oblika Flüchtlingin "begunka" je iz morfološko-sistemskih razlogov v nemščini neslovnična (v slovenščini je drugače, op. S. Š.). Zato bi radi imeli posamostaljeni deležnik pobegli, ki ga je mogoče brez težav spoliti. Toda za ceno, da se povzdignemo v gospodarja ali gospodarico jezika, spodkopljemo pomemben, globoko zakoreninjen besedotvorni postopek in očrnimo več stoletij staro besedo.

 

Spoljenje trenutno z visoko doslednostjo galopira do nekaterih skrajnih oblik, ki mu bodo lahko škodile. V berlinski koalicijski pogodbi je govor o Berliner*innen "Berlinčanih*kah"‚ Bürger*innen "meščanih*kah"‚ Senator*innen "senatorjih*kah"‚ ampak samo o mladoletnih prestopnikih "Straftäter" in povratnikih "Intensivtäter". Dnevno poslušamo o napadalcih "Gefährder", ne pa o napadalcih*kah "Gefährder*innen" ali napadalnih osebah "Gefährdende". Z vidika spoljenja je to vendar grozljiva diskriminacija. In na predlog frakcije SPD v okrajnih parlamentih Mitte in Lichtenberg naj bi bila na dnevnem redu natisnjena besedila samo, če so sestavljena v uspoljenem jeziku. To ne pomeni nič drugega kot to, da se bodo v knjižni nemščini sestavljeni dokumenti takoj zmetali v koš za smeti.

 

Temu se je mogoče pravno zoperstaviti po različnih poteh. Moral bi se najti kdo, ki ima pravico tožbe in se ne izogiba trudu. Pridobil bi si zasluge za nemški jezik. Ravno zato, ker nočemo jezikovnega zakona, je treba preprečiti jezikovnopolicijske metode.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
7
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
7
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev fototermin z Melanio in Donaldom Trumpom v New Yorku ni nič drugega kot vladni "davkoplačevalski turizem"
9
25.09.2019 23:59
Razlog za udeležbo številčne vladne delegacije na tradicionalnem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,154
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,222
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,307
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,643
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,030
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,420
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,247
08/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,735
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,501
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,872