Razkrivamo

Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?

Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi vladnimi strankami, članicami skupine Alde. Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Zavezništvo Alenke Bratušek (ZAB) so sicer načelno že dogovorjene za skupni nastop kot "liberalni trojček", se pa močno zapleta z nosilcem oziroma nosilko liste. Na tem mestu se vidi aktualna evropska komisarka Violeta Bulc, ki jo podpira SMC, medtem ko LMŠ in ZAB nad to idejo nista navdušeni. Bulčeva ima namreč v nahrbtniku kar nekaj "prtljage".

17.01.2019 23:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Violeta Bulc   Evropska komisija   evropske volitve   vlada   Marjan Šarec   Miro Cerar   SMC   Alenka Bratušek   Janez Potočnik   Bruselj   Gregor Golobič   Matjaž Bunc   AstraZeneca

Fotografije: Mediaspeed

Priljubljenost Violete Bulc je v prvi vrsti medijski konstrukt. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, zavedajo, zato se v zakulisju že omenjajo druga imena, ki bi povedla "liberalni trojček" na evropske volitve. Med imeni izstopa zlasti nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.

Najbolj občutljiva na to, kdo bo nosilec skupne kandiatne liste za Evropski parlament, je zagotovo Alenka Bratušek, ki se je leta 2014 kot premierka poskušala (neuspešno) samokandidirati za evropsko komisarko, pa ji je zaradi slabe pripravljenosti na zaslišanje spodletelo, prislužila pa si je celo kazensko ovadbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in kriminalistično preiskavo v premierskem kabinetu, kar se doslej ni zgodilo še nobenemu slovenskemu predsedniku vlade. Da bo zgodovinski spomin za silno samozavestno Bratuškovo še bolj travmatičen, je njen naslednik Miro Cerar v Bruselj poslal ravno Violeto Bulc. Stare zamere so bile v slovenski politiki vedno posebna zgodba. Bulčevi so takrat očitali, da je bila v preteklosti tesno povezana z Gregorjem Golobičem (sta isti letnik, hodila sta tudi na isto gimnazijo v Novem mestu) in da sodi v krog t.i. tranzicijske ekonomske elite, kar naj bi izhajalo iz njene družinske povezanosti z nekdaj vplivnim klanom Bulc. Če ne drugega, drži vsaj ta del. Da, Violeta Bulc, rojena Bunc, je bila nekoč res poročena z Alešem Bulcem, sinom Marka Bulca, visokega funkcionarja v bivšem režimu, ki pa je leta 1988 nepričakovano izgubil volitve za člana predsedstva SFRJ. Takrat ga je premagal javnosti skoraj neznani Janez Drnovšek.

 

Bulčeva je poleti 2014 kot meteor priletela v slovensko politiko iz sfere gospodastva (Telemach, Telekom, Vibacom). Vedno je veljala za samozavestno in se je znala "dobro prodajati", kot se reče. Njena angleščina je bila občutno boljša od tiste, ki jo je na zaslišanju v Bruslju lomila Bratuškova, kar je bilo za evropske poslance in predsednika komisije Junckerja očitno dovoljšnja kvalifikacija, da je gospa Violeta, ki ima tudi črni pas v taekwondoju, postala članica Evropske komisije, zadolžena za promet.

 

 

Na prvi pogled sanjska komisarka

 

Po imenovanju za evropsko komisarko za promet se je negativna kampanja okoli Bulčeve sčasoma polegla. Nova komisarka je postala zelo visoko ocenjena na lestvicah javnega mnenja. Danes se uvršča med tri najbolj priljubljene slovenske politike. Toda to, opozarjajo poznavalci javnega mnenja, je varljiv podatek, saj (prvič) Violeta Bulc že nekaj let ni več slovenska političarka, in (drugič), v tovrstnih anketah so slovenski predstavniki v Bruslju (Evropski parlament, Evropska komisija) doslej vedno zelo visoko kotirali prav zato, ker jih volivci niso povezovali s slovensko notranjo politiko in njenimi aferami.

 

 

Violeta Bulc se kot evropska komisarka za promet ni izkazala. Pri vprašanju nemških cestnin ji je kompetence celo prevzel njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

 

 

Dejanski renome Violete Bulc je torej neprimerljivo manjši od medijsko ustvarjenega. Tega se v Listi Marjana Šarca in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki bi se Bulčeve najraje znebili, še kako dobro zavedajo, zato po naših informacijah skupno listo pod blagovno znamko Alde pogojujejo s tem, da bi bil njen nosilec nekdo drug, bolj ugleden. V zakulisju se že omenja nekaj imen, med njimi Igorja Šoltesa in Janeza Potočnika. Šoltes je aktualni evroposlanec Zelenih, pri čemer pa v domovini že od začetka mandata nima politične stranke, ki bi stala za njim, medtem ko Potočnik večinoma pro bono sopredseduje mednarodnemu panelu za vire pri OZN. Za razliko od Šoltesa, pred katerim levo-liberalni tabor kljub družinskemu pedigreju goji precejšno rezerviranost (resnici na ljubo, pravijo naši viri, je svojo priložnost zamudil in bi se moral v orbito Marjana Šarca vključiti že lani), pa bi bil nekdanji evropski komisar Janez Potočnik verjetno sprejemljiv tudi za Stranko modernega centra (SMC), katere soustanoviteljica je sicer tudi Violeta Bulc.

 

 

Cerarjeva tesna prijateljica

 

V 12. vladi Republike Slovenije je bila Violeta Bulc kratek čas ministrica brez listnice, zadolžena za kohezijo in strateške projekte, že po nekaj mesecih pa jo je vlada Mira Cerarja določila za slovensko kandidatko za evropsko komisarko. Problem je bil v tem, da je bil sklep na vladi sprejet s preglasovanjem vodilne stranke v tedanji koaliciji (SMC), kar sta ostala koalicijska partnerja (socialni demokrati in upokojenska stranka) sprejela s stisnjenimi zobmi. Zlasti so bentili v SD, kjer so ponujali svojo ambiciozno evroposlanko Tanjo Fajon. Oktobra 2014, ko je vlada soglasno podprla Bulčevo, so po vladnih hodnikih nezadovoljni ministri SD in DeSUS šepetali, da gre za osebno uslugo Mira Cerarja prijateljici Violeti in da so njeno kandidaturo podprli samo zato, da bo "mir v hiši".

 

Danes, več kot štiri leta kasneje, se utegne averzija do Bulčeve ponoviti tudi v LMŠ in ZAB, kjer ne skrivajo, da si za nosilca liste želijo nekoga drugega, po možnosti Potočnika, če bo le sprejel ponudbo. Ključno je tudi vprašanje, po kakšnem kriteriju določiti število kandidatov (3+3+2?) oziroma vrstni red. Naši viri pravijo, da naj bi v LMŠ vztrajali, da je ključ za razporeditev osmerice kandidatov na skupni listi za Evropski parlament tudi aktualna podpora, ki jo uživajo te stranke v anketah - tu pa bi se SMC slabo odrezala, kajti po anketah ima danes bistveno nižjo podporo, kot jo je prejela na lanskih junijskih parlamentarnih volitvah. O tem, koliko evropskih poslancev bi lahko dobil "trojček", lahko za zdaj samo špekuliramo, vendar je glede na trenutna razmerja sil povsem možno, da bi dobil 2 ali celo 3 poslance.

 

 

Nepredvidljivi gospod Šarec

 

Pri kombinatoriki se zadeve najbolj zapletejo; nekateri mediji so namreč v minulih dneh že objavili, naj bi LMŠ zahtevala za svoje kandidate prva tri mesta na listi, kar kaže predvsem na to, da se premier Šarec niti malo ne ukvarja s čustvi ali ambicijami svojih koalicijskih partnerjev. Nasprotno, zdi se celo, da se zabava ob misli, da jih s svojimi nepredvidenimi potezami nervira. Veliko je kajpak odvisno tudi od imen, ki jih ponujajo posamezne stranke tega t.i. liberalnega trojčka. Tako naj bi stranka Alenke Bratušek ponujala politično troživko Romana Jakiča, ki še kar čaka na svojo priložnost v aktualni koaliciji, v kateri so se uspeli ponovno aktivirati številni politiki propadle LDS, v vmesnem času raztepeni po različnih strankah.

 

 

Kot soustanoviteljica SMC je Bulčeva vseskozi uživala prijateljstvo in veliko naklonjenost bivšega premierja Mira Cerarja, ki jo je le nekaj mesecev po formiranju vlade poslal v Bruselj za komisarko.

 

 

Violeto Bulc bodo verjetno poskušali prijateljsko prepričati, da se "ukloni" in pristane na drugo ali celo tretje mesto na kandidatni listi. Evropska komisarka iz Slovenije se - resnici na ljubo - v Bruslju v teh štirih oziroma petih letih ni kaj prida izkazala. O njej bruseljski kolegi radi pravijo, da je "joke" (šala), saj se je razvedelo o njeni naklonjenosti šamanizmu in alternativnih metodah. A če pustimo ob strani te detajle, je še vedno pomenljivo, da na komisarskem mestu, ki je pristojno za promet, Bulčeva ni imela nobene avtoritete, ko je šlo za nemško namero po uvedbi avtocestnega cestninjenja. Problem je bil namreč v tem, da je nemška zvezna vlada pri sestavi koalicijske pogodbe popustila bavarski CSU, ki je zahtevala uvedbo cestnine, vendar bi jo nemški državljani oziroma davkoplačevalci vsako leto dobili povrnjeno v obliki davčne olajšave, medtem ko tuji državljani, ki bi plačali uporabo nemških avtocest, ne bi dobili povrnjenega niti centa. Z drugimi besedami, nemška vlada je pristala na diskriminatoren odnos, kar pa je vsekakor v nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije.

 

 

Mlajši brat in sum korupcije

 

Bulčeva je bila iz pogajanj z Nemci na nek način izločena, ko se je v to neposredno vmešal njen nadrejeni, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Nekateri so to razumeli kot nezaupnico delu komisarke iz Slovenije. Kakorkoli obračamo, epizoda z nemškimi cestninami ni ravno nekaj, s čemer bi se Bulčeva pohvalila. Če bi bila nemška ali francoska kandidatka, bi tamkajšnji mediji verjetno na dan privlekli tudi zgodbo o njenem bratu, srčnem kirurgu Matjažu Buncu, o katerem smo na portalu+ pred natanko tremi leti (18. januarja 2016) ekskluzivno objavili (vir), da je s svojim Društvom za širitev znanja in raziskovanja v medicini od farmacevtske multinacionalke AstraZeneca prejel 50.000,00 evrov donacije za projekt Register AKS, ki pa je bil v več pogledih sporen. Zakaj? Zato, ker je AstraZeneca proizvajalka zdravila, ki ga prejmejo bolniki po srčnem infarktu. Takrat smo zapisali:

 

Če taista multinacionalka s 50.000 evri donacije financira raziskavo, ki zajema podatke bolnikov po srčnem infarktu, projekt pa organizira zasebno društvo, ki ima pet članov, sedež pa v dnevni sobi prof. dr. Matjaža Bunca, brata evropske komisarke Violete Bulc, članice stranke SMC, potem je vse skupaj hudo nespodobno (neetično), če ne celo kaj več.

 

 

Dr. Matjaž Bunc, srčni kirurg, je tisti brat Violete Bulc, ki je osumljenec korupcije v poročilu preiskovalne parlamentarne komisije Jelke Godec (vir), v času Cerarjeve vlade pa se je po naših informacijah večkrat pohvalil, da "lahko v Kliničnem centru doseže, kar hoče, v nekaj urah".

 

 

Mlajši brat komisarke Violete Bulc se je znašel tudi pod povečevalnim staklom parlamentarne preiskovalne komisije za žilne opornice, ki jo je vodila poslanka Jelka Godec. Zaradi suma, da skozi več njegovih podjetih poteka korupcija (aortne zaklopke), je Godčeva zahtevala dokumentacijo teh podjetij, a se je Bunc izročitvi dokumentov vseskozi spretno izmikal. Vsakič, ko je dobil sodno odločbo, da mora izročiti dokumente, se je pritožil na višjo instanco, vse do ustavnega sodišča. Po oceni preiskovalne komisije je Matjaž Bunc s temi manevri zavlačeval, saj se je zavedal, da ga lahko reši samo čas - konec mandata državnega zbora in s tem prenehanje komisije.
 
 
 
***
 
 
A če se vrnemo k Violeti Bulc in evropskim volitvam: glavna bitka šele prihaja. V veliki meri se pričakuje, da bodo nosilci list za evropske volitve levih strank tudi možni kandidati za komisarja – kandidata ali kandidatko bo namreč predlagala vladajoča koalicija in to bo zagotovo nekdo iz njihovih vrst. Na to bo seveda predsednik vlade želel imeti odločilen vpliv, čeprav po rezultatu na volitvah ni kaj dosti močnejši od SMC ali SD. A v koaliciji palčkov lahko tudi palček zraste …. in postane komisar. To pa je že zgodba za prihodnjič.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,560
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,947
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,977
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,822
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 880
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 938
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 816
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 738
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 700