Razkrivamo

Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP

Lahko letos objektivno pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Vseeno pa je zanimivo, kako ob takšnih številkah ne glede na dobre rezultate poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu.

22.01.2019 23:07
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   Slovenija   presežek   prihodki   odhodki   DDV   dohodnina   EU

Foto: Mediaspeed

Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev - a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva sicer še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka. Takšen proračun je bil sprejet jeseni 2017 še v mandatu prejšnje vlade, v teh dneh pa naj bi dobili rebalans (popravek) takratnega dokumenta. Po prvih informacijah naj bi rebalans prikazoval 170 milijonov evrov presežka, kar je še vedno malo glede na tekoča gibanja v financah. Zato sem poskusil pripraviti tudi neko realno oceno za letošnje leto, podobno kot sem že januarja lani dokaj točno ocenil tudi proračunska gibanja za 2018. Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu štirih (4) odstotkov, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

 

Na spodnji tabeli so tako prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti:

 

 

 

 

Po vsebini pa najprej navajam osnovne postavke proračuna, tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov in sicer:

 

- od potrošnje - DDV in trošarine,

- davki od plač - dohodnina

- ter od davek od dobička podjetij.

 

 

Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje ocenjujem, da bo priliv od teh davkov nekaj nižji, torej 5-odstotni. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto. Lani je namreč država zaradi precejšnje rasti cen goriva celo nekoliko znižala višino trošarine na gorivo in prilivi so bili nekaj nižji kot leto poprej.

 

Na drugi strani pa predvidevam višji odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve. Dohodnina se namreč plačuje na osnovi dohodninske lestvice in če želimo imeti nevtralno obdavčevanje, torej realno enako obdavčitev, bi morali vsako leto lestvico uskladiti z rastjo plač. To smo tudi delali do leta 2013, torej do znanega ZUJF-a. Takrat so se vse uskladitve odpravile in zadnja leta ponovno uvedle, na usklajevanje dohodninske lestvice pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Posledica je nekaj višja dejanska obdavčitev in tudi za okoli 50 milijonov evrov več prilivov tega davka kot sicer.

 

Nekaj več prilivov lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji pa bodo nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB. Skupni prihodki bodo tako večji za okoli 3 odstotke.

 

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno, torej manjši znesek kot je bil lani. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja, medtem ko je rast mase plač zaradi novih zaposlitev višja in posledično je več tudi prispevkov za pokojnine. Odliv proračuna za te namene bo tako 4 odstotke nižji kot lani. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo torej s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot zgoraj navedeni prihodki. Zaradi tega bo osnovni, dokaj predvidljiv rezultat proračuna znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa ali približno še 100 milijonov več kot lani.

 

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci te postavke predlani ocenili bistveno slabše, za skoraj milijardo evrov. "Presenetil" (pozitivno seveda) jih je tako zbran DDV, dohodnina kot prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

 

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer predvideli kar 1,1 milijarde črpanja sredstev EU, a realizacija bo mogoče tudi 400 milijonov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 milijonov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

 

Če od vseh prihodkov odštejemo navedene odhodke, dobimo tako imenovan primarni proračunski presežek. Primarni presežek ne upošteva izdatkov za obresti in pomeni dejanski rezultat tekočih proračunskih gibanj. Nato pa od tega rezultata odštejemo še plačane obresti in dobimo končni rezultat proračuna. Obresti so dejansko izdatek zaradi večje proračunske porabe oz. primanjkljaja v preteklih letih, kar pa seveda bremeni tekoče leto, a se spremlja ločeno.

 

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj "pregretih" letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo - le da smo takšen rezultat takrat realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo, torej zmanjšujemo zadolžitev v tujini. To še toliko bolj potrjuje ugodna gibanja v javnih financah.

 

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek verjetno preko 800 milijonov evrov ali najmanj odstotka in pol BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo.

 

Kot omenjeno pa prve informacije iz finančnega ministrstva govorijo le 170 milijonih presežka. Pri tem je zanimivo, da je ministrstvo izračunalo skoraj do milijon evrov enak obseg prihodkov, kot je bila prva moja ocena (10.330 milijonov evrov), odhodkov pa naj bi bilo kar preko 600 milijonov več. Na žalost še ni podrobnejšega razreda odhodkov, da bi lahko ugotovili odstopanja. Ker je večina prihodkov in odhodkov dokaj znanih, ocenjujem, da je bo rebalans zajemal bistveno več izdatkov za investicije in prilivov iz EU, da pa so ponovno podcenili prilive iz naslova pobranih davkov. Zato vseeno menim, da bo letošnji proračunski preseže bistveno višji, kot bo sprejet rebalans, podobno kot se je dogajalo lani.

 

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer - čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo - ki jih je trenutno več na drugih področjih, k sreči ne na finančnem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,178
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,738
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,807
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,595
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,264
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 856