Razkrivamo

Slovenija Koromandija? Obeta se nam rekordni proračunski presežek v višini 1.7 % BDP

Lahko letos objektivno pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Vseeno pa je zanimivo, kako ob takšnih številkah ne glede na dobre rezultate poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu.

22.01.2019 23:07
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   Slovenija   presežek   prihodki   odhodki   DDV   dohodnina   EU

Foto: Mediaspeed

Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

Zanimivo, kako se aktualna priprava (rebalans) proračuna za letošnje leto v medijih označuje kot najtrši oreh aktualne koalicije. Seveda je sestavljanje proračuna vedno zahtevna zadeva. Interesov in potreb je veliko, vsako ministrstvo bi si rado zagotovilo čim več sredstev - a vseeno bi si upal trditi, da so imeli finančni ministri do sedaj vedno bistveno bolj zahtevno delo kot letos. Za leto 2019 je v uradnih dokumentih finančnega ministrstva sicer še vedno podatek o 53 milijonih evra presežka. Takšen proračun je bil sprejet jeseni 2017 še v mandatu prejšnje vlade, v teh dneh pa naj bi dobili rebalans (popravek) takratnega dokumenta. Po prvih informacijah naj bi rebalans prikazoval 170 milijonov evrov presežka, kar je še vedno malo glede na tekoča gibanja v financah. Zato sem poskusil pripraviti tudi neko realno oceno za letošnje leto, podobno kot sem že januarja lani dokaj točno ocenil tudi proračunska gibanja za 2018. Kljub povečani nestabilnosti v svetu ter skrbeh glede morebitne nove krize, za letos in tudi drugo leto kakih ocen o zlomu ekonomije vseeno ni slišati. Gospodarska rast naj bi bila v Sloveniji po mnenju vseh institucij sicer nekaj nižja, a še vedno realno blizu štirih (4) odstotkov, nominalno pa okoli 6 odstotkov. Za proračunsko načrtovanje je namreč pomembnejša nominalna rast, ker se ta odraža v rasti potrošnje, plač, dobičkov ter posledično v rasti davčnih prihodkov in izdatkov države za plače, pokojnine in material. To so tudi ključne postavke proračuna, ki so tudi v veliki meri predvidljive.

 

Na spodnji tabeli so tako prikazani podatki o najbolj pomembnih prihodkih in odhodkih proračuna Republike Slovenije. Poleg dejanskih podatkov za 2017, je prikazana ocena za lani in letos ter tudi sprejet in zaenkrat še veljaven proračun (do sprejema rebalansa) za letošnje leto. V kolonah so potem še razlike ter odstotki rasti za zadnji dve leti:

 

 

 

 

Po vsebini pa najprej navajam osnovne postavke proračuna, tiste, ki jih lahko dokaj točno ocenimo. Med prihodki so seveda tri skupne davčnih prihodkov in sicer:

 

- od potrošnje - DDV in trošarine,

- davki od plač - dohodnina

- ter od davek od dobička podjetij.

 

 

Davčne stopnje ostajajo letos iste, tako da so prilivi odvisni od obsega dohodkov in potrošnje. Kljub predvideni 6-odstotni rasti potrošnje ocenjujem, da bo priliv od teh davkov nekaj nižji, torej 5-odstotni. Odstopanja so lahko predvsem pri trošarinah, kot se je zgodilo lansko leto. Lani je namreč država zaradi precejšnje rasti cen goriva celo nekoliko znižala višino trošarine na gorivo in prilivi so bili nekaj nižji kot leto poprej.

 

Na drugi strani pa predvidevam višji odstotek rasti pri dohodnini zaradi realno povečane obdavčitve. Dohodnina se namreč plačuje na osnovi dohodninske lestvice in če želimo imeti nevtralno obdavčevanje, torej realno enako obdavčitev, bi morali vsako leto lestvico uskladiti z rastjo plač. To smo tudi delali do leta 2013, torej do znanega ZUJF-a. Takrat so se vse uskladitve odpravile in zadnja leta ponovno uvedle, na usklajevanje dohodninske lestvice pa so čisto pozabili (ali pa tudi ne). Posledica je nekaj višja dejanska obdavčitev in tudi za okoli 50 milijonov evrov več prilivov tega davka kot sicer.

 

Nekaj več prilivov lahko pričakujemo tudi od davka na dobiček. Nižji pa bodo nedavčni prihodki, ker letos seveda ne bo več 270-milijonskih dividend od NLB. Skupni prihodki bodo tako večji za okoli 3 odstotke.

 

Na drugi strani pa bo nekoliko skromnejša rast odhodkov. Kljub dogovorom o povečanju plač javnega sektorja bodo skupni izdatki države za te namene, materialne stroške ter socialne izdatke višji za okoli 4 %. Ponovno pa lahko pričakujemo nižji prispevek državnega proračuna za pokojninsko blagajno, torej manjši znesek kot je bil lani. Pokojnine se bodo sicer usklajevale z rastjo plač, a rast mase pokojnin bo zaradi skromnega povečevanja novih upokojencev nekaj nižja, medtem ko je rast mase plač zaradi novih zaposlitev višja in posledično je več tudi prispevkov za pokojnine. Odliv proračuna za te namene bo tako 4 odstotke nižji kot lani. Skupni, redni izdatki proračuna (če jih tako poimenujem) bodo torej s precejšnjo verjetnostjo porasli nekaj manj kot zgoraj navedeni prihodki. Zaradi tega bo osnovni, dokaj predvidljiv rezultat proračuna znašal okoli 2,2 milijardi evrov plusa ali približno še 100 milijonov več kot lani.

 

Kot se vidi iz tabele, so državni načrtovalci te postavke predlani ocenili bistveno slabše, za skoraj milijardo evrov. "Presenetil" (pozitivno seveda) jih je tako zbran DDV, dohodnina kot prispevek za pokojninsko blagajno. Navedene postavke so tudi za dvesto ali celo več milijonov boljši od pričakovanj - kaj je razlog za tako zgrešene ocene, lahko samo ugibam. Strokovne napake ali namenoma nižji prihodki, da se proračunski apetiti preveč ne povečajo?

 

Če torej ta osnovni rezultat proračuna lahko res dokaj natančno predvidimo, pa je več odprtih dilem glede prejetih sredstev EU in posledično večjih investicij. Lani so na primer predvideli kar 1,1 milijarde črpanja sredstev EU, a realizacija bo mogoče tudi 400 milijonov nižja, nekaj nižje pa tudi investicije. Za letos so prvotno predvideli nekaj manj črpanja (900 milijonov) in približno toliko investicij, tako da sem podobne številke vključil tudi v projekcijo. Mogoče nam bo letos uspelo iz EU pridobiti nekaj več sredstev, a bo potem tudi več naložb in rezultat v saldu ne bo bistveno odstopal.

 

Če od vseh prihodkov odštejemo navedene odhodke, dobimo tako imenovan primarni proračunski presežek. Primarni presežek ne upošteva izdatkov za obresti in pomeni dejanski rezultat tekočih proračunskih gibanj. Nato pa od tega rezultata odštejemo še plačane obresti in dobimo končni rezultat proračuna. Obresti so dejansko izdatek zaradi večje proračunske porabe oz. primanjkljaja v preteklih letih, kar pa seveda bremeni tekoče leto, a se spremlja ločeno.

 

Objektivno torej lahko letos pričakujemo okoli 1,7 milijarde evrov primarnega presežka (3,5 % BDP), kar je seveda daleč najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije. Zanimivo, kako ob takšnih številkah vseeno poslušamo očitke o strukturnem primanjkljaju in premajhnem fiskalnem naporu. Vse do leta 2006 se je primarni presežek oz. primanjkljaj gibal okoli ničle, do manjšega presežka je prišlo le v najbolj "pregretih" letih (1 % BDP v 2007 in 2008), pa takrat tega ni nihče problematiziral. Današnja slika je torej bistveno boljša tudi od let z največjo rastjo - le da smo takšen rezultat takrat realizirali z milijardnimi zadolžitvami v tujini, danes pa se ob tem celo še razdolžujemo, torej zmanjšujemo zadolžitev v tujini. To še toliko bolj potrjuje ugodna gibanja v javnih financah.

 

Za izračun končnega rezultata, torej proračunskega presežka moramo odšteti še izdatke za obresti, ki bodo letos ponovno nižji. Na to ne vpliva toliko zniževanje javnega dolga, temveč predvsem dejstvo, da zapadajo obveznice izdane po višjih obrestnih merah (tudi 4 ali 5 % letno), izdajamo pa nove po enoodstotni ali nekoliko višji obrestni meri. Po teh ocenah bo letošnji proračunski presežek verjetno preko 800 milijonov evrov ali najmanj odstotka in pol BDP in to s precejšnjo zanesljivostjo.

 

Kot omenjeno pa prve informacije iz finančnega ministrstva govorijo le 170 milijonih presežka. Pri tem je zanimivo, da je ministrstvo izračunalo skoraj do milijon evrov enak obseg prihodkov, kot je bila prva moja ocena (10.330 milijonov evrov), odhodkov pa naj bi bilo kar preko 600 milijonov več. Na žalost še ni podrobnejšega razreda odhodkov, da bi lahko ugotovili odstopanja. Ker je večina prihodkov in odhodkov dokaj znanih, ocenjujem, da je bo rebalans zajemal bistveno več izdatkov za investicije in prilivov iz EU, da pa so ponovno podcenili prilive iz naslova pobranih davkov. Zato vseeno menim, da bo letošnji proračunski preseže bistveno višji, kot bo sprejet rebalans, podobno kot se je dogajalo lani.

 

Gospodarsko okolje je ugodno in dokler je tako, je tudi prav da ustvarjamo presežek in rezerve za slabše čase. Takšen rezultat je tudi dokaz, da vodimo dokaj vzdržno javno-finančno politiko in da tudi sprejete odločitve in dogovori ne poslabšujejo razmer - čeprav nekateri ves čas napoveduje katastrofično situacijo. Seveda bi lahko še marsikaj storili bolje, a finančna slika je dobra in prav je, da to tudi povemo. In v takšnih razmerah mogoče razrešimo še kako aktualno težavo - ki jih je trenutno več na drugih področjih, k sreči ne na finančnem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 2,516
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,007
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 1,996
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,223
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,716
06/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,627
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,117
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 970
09/
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
Uredništvo
Ogledov: 2,848
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,164