Komentar

Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa

Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu si je Kobal sam kriv, da ima zdaj takšno dramo; če bi svojo politično satiro vsaj približno pošteno razdelil na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje, bi mu zdaj, ko je v stiski, bolj prizanašali.

20.01.2019 18:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Kobal   plagiat   teater   komedija   SLG Celje   država   kultura   umetnost   Majda Širca   Mitja Okorn

Fotografiji: Mediaspeed

Na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu.

Borisu Kobalu v teh dneh ni do smeha. Tik pred slovenskim kulturnim praznikom se mu je zgodila cela drama: komedijo, ki jo je suvereno prodajal za svoje, so razkrili v povsem drugi luči. Kot plagiat pokojnega italijanskega dramatika Alda Nicolaja. Primer je neroden iz več razlogov. Najbolj bode v oči dejstvo, da si je takšen profesionalec, kakršen je Kobal, privoščil nekaj tako neetičnega, kot je skoraj dobesedno prepisati umetniško delo drugega avtorja. Intelektualna tatvina je še vedno tatvina, osebne okoliščine gor ali dol. Sprenevedanje v tem primeru ne pride v poštev. Da je trajalo več tednov, da so Kobalovo nespodobnost razkrili, je zanimiv podatek, vendar bolje pozno kot nikoli. Tretji vidik je še najmanj oseben in se niti ne tiče toliko plagiatorja, kot se dotika stanja duha v slovenski kulturi, družbi in državi nasploh. Plagiatorstvo namreč ni nekaj novega, čeprav se je doslej pojavljalo predvsem v političnih krogih, kjer so bili v tem sramotnem kontekstu razkrinkani nekateri politiki, poslanci, ministrski kandidati ali celo ministri. Iz obeh političnih polov, da ne bo kakšnih dvomov. Kradejo in lažejo oboji. No, na koncu so bile sankcije sicer ostre in nemoralneži so morali oditi (odstopiti), a šele potem, ko sta svoje naredila ogorčenje javnosti in gnev dovolj velikega števila medijev. Da bi inkriminirani plagiotorji sami nemudoma in brez pardona sprejeli odgovornost za svoje nespodobno ravnanje, priznali krivdo in se opravičili, se v teh krajih načeloma ne dogaja. Očitno je sram prehud, strah pred nepredvidljivimi posledicami pa prevelik.

 

Nekateri so komaj čakali trenutek, da so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami. Lutkovnega gledališča in tiste pič** mu pač niso nikoli odpustili. Pa tudi televizijske satire TV Poper ne. V bistvu se je Kobal zafrknil samo v tem, da svoje politične satire nikoli ni znal vsaj približno pošteno razdeliti na dve polovici, eno za levičarje, drugo za desničarje. Namesto tega je dvajset let tolkel izključno po desnici. Če se Boris danes čudi, zakaj od marsikje takšen gnev nad njegovim plagiatorstvom, naj se spomni na to, da je kot komik zasmehoval le eno stran.

 

Toda niso vsi enozložno pritegnili bučanju množice moralistov, ki za Kobala zahtevajo pravično kazen (kar je sicer razumljivo in pričakovano). Našli so se tudi takšni, ki poskušajo relativizirati njegovo dejanje, zmanjšati krivdo. Takšni poskusi so zanimivi, simptomatični in ne presenečajo. Kajti opravka imamo s svetopisemskim vzklikom, naj vrže kamen, kdor je brez greha. Oziroma s pregovorom, da vrana vrani ne izkljuje očesa. Nikogar ne obsojam, prav nič ne moraliziram. Tako to pač je v slovenski kulturi. Ne pravim, da velja absolutno, vsekakor pa je precej razširjeno. Nad Kobala ne bodo šli z vsemi topovi, ker ima marsikdo za seboj podobne grehe. Omare slovenske kulture, solidno subvencionirane s strani prav nič mačehovske države, so vsaj ponekod polne okostnjakov. Zato je danes marsikdo, bi bi ob Kobalovem plagiatu pričakovano lahko kaj zinil, raje tiho, se živčno grize v ustnice in upa, da ne bo na dan prišla še kakšna hujša ... svinjarija.

 

 

Profesionalci espe ob premierni uprizoritvi 30. novembra lani v SLG Celje, ko še ni bilo nič jasno ...

 

 

Prav je, da Kobal odgovarja za to, kar je naredil. Kot kaže, se tega zaveda in bo poskušal "sanirati" škodo. Lepo bi bilo, če bi se tudi komu opravičil. Izpadel bi človeško. Desničarji mu seveda niti po tem ne bodo odpustili, vendar bi ga sovražili tudi brez tega. Sporočilnost njegovega eventualnega priznanja krivde in obžalovanja je drugje. V nekem trenutku bo potrebno začeti s katarzo slovenske kulture, vsaj tiste, ki skriva marsikaj, kar ne more biti v ponos nikomur. Koliko je še podobnih plagiatov, kakršen je (bil) Kobalov? Ne le v teatru oziroma literaturi, pač pa tudi v glasbi. V filmu. Koliko idej je v resnici ukradenih, koliko kulturnih dosežkov v resnici dvomljive izvirnosti?

 

Pred dnevi smo na portalu+ objavili karikaturo, ki poskuša relativno duhovito povzeti širši kontekt Kobalovega prestopka; nekdo prekopira celo dramo in se sprva ne zgodi nič (čeprav je kasneje precejšen cirkus), nekdo drugi pa prekopira nekdanjega premierja in postane predsednik vlade. Saj razumete poanto, mar ne?

 

V Sloveniji imamo kronično težavo z vzpostavljanjem standardov spodobnosti, kajti pristali smo na to, da je nekaj normalnega, če politik ali javni funkcionar krade, laže in celo prepisuje diplomo ali magisterij. Verjetno se je to zgodilo zato, ker smo tako zelo spustili svoja pričakovanja in kriterije. Za politike in javne funkcionarje je postalo takorekoč pričakovano, da je z njimi nekaj narobe, medtem ko so t.i. kulturniki doslej veljali za precej bolj posvečene, četudi za to idealiziranje ni nobenega racionalnega razloga.

 

Majda Širca je v svojstvu ministrice za kulturo mlademu režiserju Mitji Okornu nekoč "prijateljsko" zaupala, naj od države ne računa na kak evro pomoči za svoje filme, kajti države ve, da je Mitja sposoben mlad režister, ki bo z lahkoto dobil sredstva za svoje projekte in uspel tudi v tujini, medtem ko mnogi drugi režiserji, večinoma niti ne več rosno mladi, takšnega blagoslova nimajo. So torej netalentirani in občutno manj sposobni, zato potrebujejo pomoč države. Naš, davkoplačevalski denar, skratka.

 

Takšna poanta je lahko precej grozljiva. Zaprite oči in si predstavljajte sistem, kakršnega imamo pri nas: sposobni in spodobni delamo, trudimo se in načeloma nam uspe. Vendar napori zahtevajo veliko energije, odrekanja in drugih muk. Na drugi strani so, če parafraziram drago Majdo, nesposobni oziroma manj sposobni, ki si zaslužijo podporo države in njeno stalno ljubezen, naklonjenost. Ker drugače bi jim ne uspelo, propadli bi, padli v depresijo in od žalosti umrli. Namenoma pretiravam, a je poanta še vedno zelo očitna: na negativni selekciji utemeljena država goji na prsih subvencionirano kulturo, ki jo ustvarjajo tisti, ki niso sposobni s svojim delom preživeti na trgu. Ker so vedno bolj brez idej in domišljije, se zatekajo k različnim "rešitvam", da bi rešili svojo eksistenco in napolnili esenco.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
33
Nova svilena pot in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
1
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,177
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,733
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,251
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 855