Komentar

8. februar, dan slovenskega nacionalizma

Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

26.01.2019 20:55
Piše: Dragan Živadinov

Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni!

Kmalu bomo praznovali Dan slovenskega nacionalizma, ki so nam ga pred več kot pol stoletja organizirali nacionalkomunisti. To nam potrjuje intelektualno zapletena, ideološko - teološka skupina Ypsilon iz začetka šestdesetih letih. Ne ugovarjajte mi, da ni res, da vam ne bi tega dokazoval. Ljubljana, Zagreb, Beograd! Že od nekdaj si želim imeti toliko časa, da napišem obsežno besedilo o Zenitizmu, o dveh bratih, ki sta vse svoje življenje posvetila novemu v umetnosti. Brata Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta oblikovala balkansko odličnost in silovito vplivala na pesnika Srečka Kosovela, na vznik njegove želje po novih oblikah. Oba sta bila in sta še vedno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu tujca. Te dni se istovetim z besedo tujec v svetu, ki sem ga sam izoblikoval. To besedilo ima namen prek revije Zenit komentirati in pojasniti - kult novega, ki je tudi moj kult. Opremil ga bom z univerzalnimi stališči. Moje načelno stališče v komentarjih je jasno izraženo - komentiram samo tisto, kar občudujem.

 

 

Stališče I.: Poetika novega

 

Vstop novih medijev v prostor resničnosti je porajal in poraja nove žanrovske zvrsti, ki na različne načine vstopajo prek mix medija v tradicionalne umetniške zvrsti. Vse je odvisno od izumiteljskega talenta umetnika, ki s svojimi montažno eksperimentalnimi oblikami oblikuje različne umetniške formate. Tako je recimo pojav dnevnega časopisa v sedemnajstem stoletju vplival na oblikovanje književnosti, tako je izum radia v dvajsetem stoletju vplival na obliko novega romana, da o filmu ne govorimo. Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta izbrala časopis za manifestacijo svoje zenitistične umetnosti, radijske novice pa za oblikovanje hitrih sporočil o evropskih - umetniških izmih. Radijska reklama je v Zenitu vplivala prek copy-writerjev na poezijo. Že v naslednjem trenutku je neposredno vplivala televizija, danes medmrežje. Vsak dan iz nevrednega sveta umetniki generirajo nove vrednosti.

 

 

Stališče II.

 

Inovacije umetniških oblik pospešeno polnijo prazne volumne zvrsti. Včasih so v skladu s časom, včasih mu nasprotujejo. Ni zakonitosti, kaj je smiselno, kaj šele nesmiselno. Oboje se izmenjuje. Novo se vsak dan potrjuje in zapisuje tudi s pomočjo umetnosti. Polni se duh časa prek umetnika. V umetniku vlada popolnoma drugačno zaporedje zaradi podedovanih struktur, ki se mu plastijo na telesu. To se najbolje vidi v umetniški biografiji. Kako težko se jih je znebiti, vedo najbolje umetniki sami. Med duhom časa in stilom umetnika se plete skladje novega.

 

 

Stališče III.

 

Estetsko inovacijo oblikuje iracionalni um, ki se manifestativno raz-stavlja ali pred-stavlja. Ne morete si predstavljati, kako se je Srečko Kosovel vznemiril tisto noč, ko je imel Branko V. Poljanski predavanje v Ljubljani. Tradicionalisti potencirajo pri svojih predstavitvah enotnost in lastno posebnost, avantgardisti pa se zavzemajo za različnost v izboru in fragmentarnost. Tradicionalisti oblikujejo soodvisnost elementov, ki so del celote, avantgardisti se zavzemajo za emancipacijo od celote, za heterogenost in konstrukcijo. Oboji pa so obsojeni na izumiteljstvo. Ponovimo stotič: Bolje slabo novo, kot staro dobro (Bertold Brecht).

 

 

Stališče IV.

 

Razvojna črta v umetnosti je sled, ki skozi stoletja spremlja razvoj medijev. Bodisi da je to črta, ki je prevedena v pisavo, bodisi da je to črta, prevedena v notno črtovje, ali pa je to sled krvi v vizualni umetnosti (Hermann Nitsch). Ponovimo stotič: V umetnosti ni napredka, je samo monumentalen razvoj.

 

 

Stališče V.

 

Težišče modernizma in avantgardizma biva v filozofskem premisleku o umetnosti sami. Umetnik živi sredi premisleka o načinu lastnega delovanja. Tudi zato je v nenehnem dialogu s sodobno, novoveško ali klasično filozofijo. Tako kot mora vsaka filozofija zgraditi svoj sistem, tako mora tudi novoveški umetnik sistematizirati ekspresijo svojega delovanja. Obsojen je na to, da spodbija obstoječe definicije umetnosti, s tem nenehno spodbija tudi samega sebe. 

Umetnost je v pretklosti sama sebi postavljala stroge standarde, če jih umetnik ni upošteval, ni mogel biti umetnik. Samo nekaterim je uspelo preseči zakonitosti zvrsti. Največji umetniški duhovi so v globoki preteklosti delovali znotraj kanona. Prelom vseh prelomov se je zgodil v romantiki. Umetniki so začeli rušiti meje tradicionalnih zakonitosti, začeli so proizvajati umetnost, kot jo poznamo. "To je trenutek, ki začne oblikovati življene in svet, kakršnega poznamo danes".

 

Romantika izvzame iz skupnosti umetnika genija, ki mu je dvoljeno vse samo zato, da za vse nas preseže meje bivanja. Skupnost mu dovoli, da uveljavi svojo umetniško voljo. Metodološko mu dovoli, da ruši svet, istočasno pa uveljavlja svoj individualizem. To traja vse do konca klasičnega modernizma. O postmodernizmu ne bom premišljeval pred vami. Ne morem pa se otresti spomina na individualizme Strniše, Zajca in Smoleta.

 

Vse se spremni z visokim modernizmom leta 1995, ki uvede kategorijo vseh kategorij v umetnosti: odgovornost! Individualist se začne odgovorno vesti  do materiala umetniškega dela, do proizvodnega procesa, do umetniške predstavitve, odgovorno uveljavi lastno pozicijo in stališče.

 

 

Stališče VI.

 

Avtonomija umetnosti se je začela z nastopom romantične umetnosti. Ravno umetniki romantiki so nam izborili popolno avtonomijo. Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni! Ni te avoritete, ne duhovne, ne hierarhične. Samo umetnik je lahko kriterij umetniku. Seveda le do nastopa kritične presoje o umetnosti s pozicij zgodovine umetnosti, ki v vseh primerih zagovarja načelo originalnosti.

 

To načelo je najpomembnejše načelo. Umetnik mora zgraditi tisto, kar ni še nihče pred njim, z materialom, ki ga ni še nihče uporabljal, na način (proizvodni proces), ki ga ni še nihče uveljavljal, s stališčem, ki ga še nihče ni imel. Avtonomija umetnosti je na začetku stoletja živela v boemski drži, polni alkoholnih hlapov in morfističnega vbrizgavanja. Avtonomija umetnosti je zagotavljala in še vedno zagotavlja - svobodo! SVOBODO! Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

 

Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu so leta 1968 odvzeli vso svobodo, za njiju je bilo prepozno. Toda v meni sta izoblikovala silno željo po umetnosti, ko sem v srednji šoli spoznaval njuno revijo Zenit, skupaj z Delakovim Tankom. Tako preprosto je to. Želja in pričakovanja.

 

 

Stališče - smrt

 

Vse se je začelo v romantiki! Svoj zenit bo verjetno doživelo v visokem modernizmu. Žal ne bom videl poznega modernizma, ki se nahaja tam nekje globoko v XXI. stoletju. Visoki modernizem zavrača ideološke konstrukcije, religiozne patologije in je načelno proti vsem normativnim logikam, proti podobnostim in podobam. Sveto zavrača kolektivizem in potencira skupnost občutljivih, strogih individualcev ter neusmiljeno zagovarja originalnost in odgovornost.

 

 

Didaktični dodatek

 

V prilogi dodajam didaktični posnetek, ki nam razloži odnos med umetnikom in duhom časa, kjer so si vsi podobni. V filmskem kadru iz leta 1907 vidite Dunaj in Ivana Cankarja, ki se s snopom rokopisov premika proti kameri. Duh časa v kadru nam pokaže, da so bili vsi na Dunaju podobni Ivanu Cankarju. Katero umetniško delo je Ivan Cankar izdal za časa svojega življenja na Dunaju, ali pa France Prešeren?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104