Komentar

8. februar, dan slovenskega nacionalizma

Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

26.01.2019 20:55
Piše: Dragan Živadinov

Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni!

Kmalu bomo praznovali Dan slovenskega nacionalizma, ki so nam ga pred več kot pol stoletja organizirali nacionalkomunisti. To nam potrjuje intelektualno zapletena, ideološko - teološka skupina Ypsilon iz začetka šestdesetih letih. Ne ugovarjajte mi, da ni res, da vam ne bi tega dokazoval. Ljubljana, Zagreb, Beograd! Že od nekdaj si želim imeti toliko časa, da napišem obsežno besedilo o Zenitizmu, o dveh bratih, ki sta vse svoje življenje posvetila novemu v umetnosti. Brata Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta oblikovala balkansko odličnost in silovito vplivala na pesnika Srečka Kosovela, na vznik njegove želje po novih oblikah. Oba sta bila in sta še vedno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu tujca. Te dni se istovetim z besedo tujec v svetu, ki sem ga sam izoblikoval. To besedilo ima namen prek revije Zenit komentirati in pojasniti - kult novega, ki je tudi moj kult. Opremil ga bom z univerzalnimi stališči. Moje načelno stališče v komentarjih je jasno izraženo - komentiram samo tisto, kar občudujem.

 

 

Stališče I.: Poetika novega

 

Vstop novih medijev v prostor resničnosti je porajal in poraja nove žanrovske zvrsti, ki na različne načine vstopajo prek mix medija v tradicionalne umetniške zvrsti. Vse je odvisno od izumiteljskega talenta umetnika, ki s svojimi montažno eksperimentalnimi oblikami oblikuje različne umetniške formate. Tako je recimo pojav dnevnega časopisa v sedemnajstem stoletju vplival na oblikovanje književnosti, tako je izum radia v dvajsetem stoletju vplival na obliko novega romana, da o filmu ne govorimo. Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta izbrala časopis za manifestacijo svoje zenitistične umetnosti, radijske novice pa za oblikovanje hitrih sporočil o evropskih - umetniških izmih. Radijska reklama je v Zenitu vplivala prek copy-writerjev na poezijo. Že v naslednjem trenutku je neposredno vplivala televizija, danes medmrežje. Vsak dan iz nevrednega sveta umetniki generirajo nove vrednosti.

 

 

Stališče II.

 

Inovacije umetniških oblik pospešeno polnijo prazne volumne zvrsti. Včasih so v skladu s časom, včasih mu nasprotujejo. Ni zakonitosti, kaj je smiselno, kaj šele nesmiselno. Oboje se izmenjuje. Novo se vsak dan potrjuje in zapisuje tudi s pomočjo umetnosti. Polni se duh časa prek umetnika. V umetniku vlada popolnoma drugačno zaporedje zaradi podedovanih struktur, ki se mu plastijo na telesu. To se najbolje vidi v umetniški biografiji. Kako težko se jih je znebiti, vedo najbolje umetniki sami. Med duhom časa in stilom umetnika se plete skladje novega.

 

 

Stališče III.

 

Estetsko inovacijo oblikuje iracionalni um, ki se manifestativno raz-stavlja ali pred-stavlja. Ne morete si predstavljati, kako se je Srečko Kosovel vznemiril tisto noč, ko je imel Branko V. Poljanski predavanje v Ljubljani. Tradicionalisti potencirajo pri svojih predstavitvah enotnost in lastno posebnost, avantgardisti pa se zavzemajo za različnost v izboru in fragmentarnost. Tradicionalisti oblikujejo soodvisnost elementov, ki so del celote, avantgardisti se zavzemajo za emancipacijo od celote, za heterogenost in konstrukcijo. Oboji pa so obsojeni na izumiteljstvo. Ponovimo stotič: Bolje slabo novo, kot staro dobro (Bertold Brecht).

 

 

Stališče IV.

 

Razvojna črta v umetnosti je sled, ki skozi stoletja spremlja razvoj medijev. Bodisi da je to črta, ki je prevedena v pisavo, bodisi da je to črta, prevedena v notno črtovje, ali pa je to sled krvi v vizualni umetnosti (Hermann Nitsch). Ponovimo stotič: V umetnosti ni napredka, je samo monumentalen razvoj.

 

 

Stališče V.

 

Težišče modernizma in avantgardizma biva v filozofskem premisleku o umetnosti sami. Umetnik živi sredi premisleka o načinu lastnega delovanja. Tudi zato je v nenehnem dialogu s sodobno, novoveško ali klasično filozofijo. Tako kot mora vsaka filozofija zgraditi svoj sistem, tako mora tudi novoveški umetnik sistematizirati ekspresijo svojega delovanja. Obsojen je na to, da spodbija obstoječe definicije umetnosti, s tem nenehno spodbija tudi samega sebe. 

Umetnost je v pretklosti sama sebi postavljala stroge standarde, če jih umetnik ni upošteval, ni mogel biti umetnik. Samo nekaterim je uspelo preseči zakonitosti zvrsti. Največji umetniški duhovi so v globoki preteklosti delovali znotraj kanona. Prelom vseh prelomov se je zgodil v romantiki. Umetniki so začeli rušiti meje tradicionalnih zakonitosti, začeli so proizvajati umetnost, kot jo poznamo. "To je trenutek, ki začne oblikovati življene in svet, kakršnega poznamo danes".

 

Romantika izvzame iz skupnosti umetnika genija, ki mu je dvoljeno vse samo zato, da za vse nas preseže meje bivanja. Skupnost mu dovoli, da uveljavi svojo umetniško voljo. Metodološko mu dovoli, da ruši svet, istočasno pa uveljavlja svoj individualizem. To traja vse do konca klasičnega modernizma. O postmodernizmu ne bom premišljeval pred vami. Ne morem pa se otresti spomina na individualizme Strniše, Zajca in Smoleta.

 

Vse se spremni z visokim modernizmom leta 1995, ki uvede kategorijo vseh kategorij v umetnosti: odgovornost! Individualist se začne odgovorno vesti  do materiala umetniškega dela, do proizvodnega procesa, do umetniške predstavitve, odgovorno uveljavi lastno pozicijo in stališče.

 

 

Stališče VI.

 

Avtonomija umetnosti se je začela z nastopom romantične umetnosti. Ravno umetniki romantiki so nam izborili popolno avtonomijo. Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni! Ni te avoritete, ne duhovne, ne hierarhične. Samo umetnik je lahko kriterij umetniku. Seveda le do nastopa kritične presoje o umetnosti s pozicij zgodovine umetnosti, ki v vseh primerih zagovarja načelo originalnosti.

 

To načelo je najpomembnejše načelo. Umetnik mora zgraditi tisto, kar ni še nihče pred njim, z materialom, ki ga ni še nihče uporabljal, na način (proizvodni proces), ki ga ni še nihče uveljavljal, s stališčem, ki ga še nihče ni imel. Avtonomija umetnosti je na začetku stoletja živela v boemski drži, polni alkoholnih hlapov in morfističnega vbrizgavanja. Avtonomija umetnosti je zagotavljala in še vedno zagotavlja - svobodo! SVOBODO! Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

 

Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu so leta 1968 odvzeli vso svobodo, za njiju je bilo prepozno. Toda v meni sta izoblikovala silno željo po umetnosti, ko sem v srednji šoli spoznaval njuno revijo Zenit, skupaj z Delakovim Tankom. Tako preprosto je to. Želja in pričakovanja.

 

 

Stališče - smrt

 

Vse se je začelo v romantiki! Svoj zenit bo verjetno doživelo v visokem modernizmu. Žal ne bom videl poznega modernizma, ki se nahaja tam nekje globoko v XXI. stoletju. Visoki modernizem zavrača ideološke konstrukcije, religiozne patologije in je načelno proti vsem normativnim logikam, proti podobnostim in podobam. Sveto zavrača kolektivizem in potencira skupnost občutljivih, strogih individualcev ter neusmiljeno zagovarja originalnost in odgovornost.

 

 

Didaktični dodatek

 

V prilogi dodajam didaktični posnetek, ki nam razloži odnos med umetnikom in duhom časa, kjer so si vsi podobni. V filmskem kadru iz leta 1907 vidite Dunaj in Ivana Cankarja, ki se s snopom rokopisov premika proti kameri. Duh časa v kadru nam pokaže, da so bili vsi na Dunaju podobni Ivanu Cankarju. Katero umetniško delo je Ivan Cankar izdal za časa svojega življenja na Dunaju, ali pa France Prešeren?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,897
02/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,528
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,240
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,167
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,670
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,934
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,333
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,344
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,145
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,428