Komentar

8. februar, dan slovenskega nacionalizma

Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

26.01.2019 20:55
Piše: Dragan Živadinov

Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni!

Kmalu bomo praznovali Dan slovenskega nacionalizma, ki so nam ga pred več kot pol stoletja organizirali nacionalkomunisti. To nam potrjuje intelektualno zapletena, ideološko - teološka skupina Ypsilon iz začetka šestdesetih letih. Ne ugovarjajte mi, da ni res, da vam ne bi tega dokazoval. Ljubljana, Zagreb, Beograd! Že od nekdaj si želim imeti toliko časa, da napišem obsežno besedilo o Zenitizmu, o dveh bratih, ki sta vse svoje življenje posvetila novemu v umetnosti. Brata Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta oblikovala balkansko odličnost in silovito vplivala na pesnika Srečka Kosovela, na vznik njegove želje po novih oblikah. Oba sta bila in sta še vedno v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu tujca. Te dni se istovetim z besedo tujec v svetu, ki sem ga sam izoblikoval. To besedilo ima namen prek revije Zenit komentirati in pojasniti - kult novega, ki je tudi moj kult. Opremil ga bom z univerzalnimi stališči. Moje načelno stališče v komentarjih je jasno izraženo - komentiram samo tisto, kar občudujem.

 

 

Stališče I.: Poetika novega

 

Vstop novih medijev v prostor resničnosti je porajal in poraja nove žanrovske zvrsti, ki na različne načine vstopajo prek mix medija v tradicionalne umetniške zvrsti. Vse je odvisno od izumiteljskega talenta umetnika, ki s svojimi montažno eksperimentalnimi oblikami oblikuje različne umetniške formate. Tako je recimo pojav dnevnega časopisa v sedemnajstem stoletju vplival na oblikovanje književnosti, tako je izum radia v dvajsetem stoletju vplival na obliko novega romana, da o filmu ne govorimo. Ljubomir Micić in Branko V. Poljanski sta izbrala časopis za manifestacijo svoje zenitistične umetnosti, radijske novice pa za oblikovanje hitrih sporočil o evropskih - umetniških izmih. Radijska reklama je v Zenitu vplivala prek copy-writerjev na poezijo. Že v naslednjem trenutku je neposredno vplivala televizija, danes medmrežje. Vsak dan iz nevrednega sveta umetniki generirajo nove vrednosti.

 

 

Stališče II.

 

Inovacije umetniških oblik pospešeno polnijo prazne volumne zvrsti. Včasih so v skladu s časom, včasih mu nasprotujejo. Ni zakonitosti, kaj je smiselno, kaj šele nesmiselno. Oboje se izmenjuje. Novo se vsak dan potrjuje in zapisuje tudi s pomočjo umetnosti. Polni se duh časa prek umetnika. V umetniku vlada popolnoma drugačno zaporedje zaradi podedovanih struktur, ki se mu plastijo na telesu. To se najbolje vidi v umetniški biografiji. Kako težko se jih je znebiti, vedo najbolje umetniki sami. Med duhom časa in stilom umetnika se plete skladje novega.

 

 

Stališče III.

 

Estetsko inovacijo oblikuje iracionalni um, ki se manifestativno raz-stavlja ali pred-stavlja. Ne morete si predstavljati, kako se je Srečko Kosovel vznemiril tisto noč, ko je imel Branko V. Poljanski predavanje v Ljubljani. Tradicionalisti potencirajo pri svojih predstavitvah enotnost in lastno posebnost, avantgardisti pa se zavzemajo za različnost v izboru in fragmentarnost. Tradicionalisti oblikujejo soodvisnost elementov, ki so del celote, avantgardisti se zavzemajo za emancipacijo od celote, za heterogenost in konstrukcijo. Oboji pa so obsojeni na izumiteljstvo. Ponovimo stotič: Bolje slabo novo, kot staro dobro (Bertold Brecht).

 

 

Stališče IV.

 

Razvojna črta v umetnosti je sled, ki skozi stoletja spremlja razvoj medijev. Bodisi da je to črta, ki je prevedena v pisavo, bodisi da je to črta, prevedena v notno črtovje, ali pa je to sled krvi v vizualni umetnosti (Hermann Nitsch). Ponovimo stotič: V umetnosti ni napredka, je samo monumentalen razvoj.

 

 

Stališče V.

 

Težišče modernizma in avantgardizma biva v filozofskem premisleku o umetnosti sami. Umetnik živi sredi premisleka o načinu lastnega delovanja. Tudi zato je v nenehnem dialogu s sodobno, novoveško ali klasično filozofijo. Tako kot mora vsaka filozofija zgraditi svoj sistem, tako mora tudi novoveški umetnik sistematizirati ekspresijo svojega delovanja. Obsojen je na to, da spodbija obstoječe definicije umetnosti, s tem nenehno spodbija tudi samega sebe. 

Umetnost je v pretklosti sama sebi postavljala stroge standarde, če jih umetnik ni upošteval, ni mogel biti umetnik. Samo nekaterim je uspelo preseči zakonitosti zvrsti. Največji umetniški duhovi so v globoki preteklosti delovali znotraj kanona. Prelom vseh prelomov se je zgodil v romantiki. Umetniki so začeli rušiti meje tradicionalnih zakonitosti, začeli so proizvajati umetnost, kot jo poznamo. "To je trenutek, ki začne oblikovati življene in svet, kakršnega poznamo danes".

 

Romantika izvzame iz skupnosti umetnika genija, ki mu je dvoljeno vse samo zato, da za vse nas preseže meje bivanja. Skupnost mu dovoli, da uveljavi svojo umetniško voljo. Metodološko mu dovoli, da ruši svet, istočasno pa uveljavlja svoj individualizem. To traja vse do konca klasičnega modernizma. O postmodernizmu ne bom premišljeval pred vami. Ne morem pa se otresti spomina na individualizme Strniše, Zajca in Smoleta.

 

Vse se spremni z visokim modernizmom leta 1995, ki uvede kategorijo vseh kategorij v umetnosti: odgovornost! Individualist se začne odgovorno vesti  do materiala umetniškega dela, do proizvodnega procesa, do umetniške predstavitve, odgovorno uveljavi lastno pozicijo in stališče.

 

 

Stališče VI.

 

Avtonomija umetnosti se je začela z nastopom romantične umetnosti. Ravno umetniki romantiki so nam izborili popolno avtonomijo. Nihče, ampak čisto nihče se nam ne sme vpletati v to, kaj je umetnost in kaj ni! Ni te avoritete, ne duhovne, ne hierarhične. Samo umetnik je lahko kriterij umetniku. Seveda le do nastopa kritične presoje o umetnosti s pozicij zgodovine umetnosti, ki v vseh primerih zagovarja načelo originalnosti.

 

To načelo je najpomembnejše načelo. Umetnik mora zgraditi tisto, kar ni še nihče pred njim, z materialom, ki ga ni še nihče uporabljal, na način (proizvodni proces), ki ga ni še nihče uveljavljal, s stališčem, ki ga še nihče ni imel. Avtonomija umetnosti je na začetku stoletja živela v boemski drži, polni alkoholnih hlapov in morfističnega vbrizgavanja. Avtonomija umetnosti je zagotavljala in še vedno zagotavlja - svobodo! SVOBODO! Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, simultanosti. Kult novega potrebuje skupnost, ne pa umetnik, ki je tako ali tako obsojen na svojo svobodo. Samo prek njega se vidi (simptom), ali je skupnost svobodna ali ne!

 

Ljubomirju Miciću in Branku V. Poljanskemu so leta 1968 odvzeli vso svobodo, za njiju je bilo prepozno. Toda v meni sta izoblikovala silno željo po umetnosti, ko sem v srednji šoli spoznaval njuno revijo Zenit, skupaj z Delakovim Tankom. Tako preprosto je to. Želja in pričakovanja.

 

 

Stališče - smrt

 

Vse se je začelo v romantiki! Svoj zenit bo verjetno doživelo v visokem modernizmu. Žal ne bom videl poznega modernizma, ki se nahaja tam nekje globoko v XXI. stoletju. Visoki modernizem zavrača ideološke konstrukcije, religiozne patologije in je načelno proti vsem normativnim logikam, proti podobnostim in podobam. Sveto zavrača kolektivizem in potencira skupnost občutljivih, strogih individualcev ter neusmiljeno zagovarja originalnost in odgovornost.

 

 

Didaktični dodatek

 

V prilogi dodajam didaktični posnetek, ki nam razloži odnos med umetnikom in duhom časa, kjer so si vsi podobni. V filmskem kadru iz leta 1907 vidite Dunaj in Ivana Cankarja, ki se s snopom rokopisov premika proti kameri. Duh časa v kadru nam pokaže, da so bili vsi na Dunaju podobni Ivanu Cankarju. Katero umetniško delo je Ivan Cankar izdal za časa svojega življenja na Dunaju, ali pa France Prešeren?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.293
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.057
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.438
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.006
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.097
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.046
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.241
08/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.681
09/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.116
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.710