Komentar

Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."

Slovenski mediji imajo kratek spomin. Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro končala. In morda je prav zato čas, da si še enkrat - tokrat bolj v miru - ogledamo celotno afero z Borisom Kobalom in jo poskusimo osvetliti iz nekoliko drugačnega zornega kota, kot pa je bila v soju medijskih žarometov doslej. 

30.01.2019 22:55
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Boris Kobal   plagiat   teater   komedija   SLG Celje   Miha Mazzini   T.S. Eliot   Pablo Picasso   Igor Stravinski   Aldo Nicolaj

Ni velik problem v tem, da je Boris Kobal kradel. Problem je, ker je kradel premalo. Kraje, omejene na enega avtorja, so ob tem dokaz neumnosti. In to je huje od zločina.

Medtem pa se je zgodilo še nekaj pomembnega. Boris Kobal se je vendarle – opravičil. Pozno, vendar bolje pozno kot nikoli. Res je tudi, da s tem ni popravljeno vse, kar je storil narobe. Vendar je njegovo pismo napisano tako odkrito – ob tem, da je tudi honorar za prepisano delo že vrnil – da je s tem korakom vsaj deloma vendarle popravil del škode, ki jo je naredil ne samo sebi, pač pa tudi drugim umetnikom. In če vse dobro premislimo, potem je temeljni nauk, ki je mainstream medijem spolzel iz rok in ga je mogoče potegniti iz primera Kobal seveda precej preprost: Ni velik problem v tem, da je Boris Kobal kradel. Problem je, ker je kradel premalo.

 

Marsikdo se seveda ne bo strinjal z zapisanim. Na mestu je zato nekoliko bolj podrobna utemeljitev. Res je, Boris Kobal je – tako vsaj kaže – plagiiral in goljufal. Kobalova komedija Profesionalci espe, ki jo je pod svojim imenom poslal na tekmovanje za žlahtno slovensko komedijo se je izkazala za skoraj dobesedni prevod, (z malenkostnimi okrajšavami in dodatki) dela italijanskega avtorja Alda Nicolaja z naslovom La prova generale (Generalka).

 

Razkrivanje plagiata je spominjalo na pravo tragikomedijo, ki jo je podrobno opisal Miha Mazzini (vir). Začela se je tako, da je Gledališče Celje leta 2017 razpisalo natečaj za izvirno slovensko dramo. Boris Kobal je na natečaj poslal delo Profesionalci espe in javno razlagal, kako je dobil idejo za delo. Čeprav ni zmagal, je dobil honorar 13 tisoč evrov. Še kakšnih 7 tisočakov bi mu navrgle predstave. Toda smola je hotela, da je tudi Beneško gledališče začelo igrati igro Glauna vaja, prevod igre La prova generale. Enemu od obiskovalcev se je zdelo nenavadno, da se igra, ki jo je gledal v Celju, pod drugačnim naslovom igra tudi v beneškem gledališču.

 

Ko je o tem obvestil celjsko gledališče je uprava primerjala igri in ugotovila, da je Boris Kobal k "svoji" igri dodal - štiri vrstice. Ko so od Kobala zahtevali pojasnilo, jim je predlagal, da zadevo "na štiri oči" rešijo po "mirni poti". Upraviteljici Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tini Kosi na koncu ni preostalo drugega, kakor da o zadevi obvesti javnost.

 

Takoj zatem so sledile številne obsodbe Kobalovega ravnanja. Kar je bilo pričakovano. Bolj nepričakovano pa je bilo, da so temu zapletu sledili tudi poskusi medijske obrambe Kobala, ki je bil sicer zelo priljubljen v javnosti predvsem zaradi svojih svobodomiselnih nazorov. Logika, da "ni važno, če zna, važno je, da je naš", je bila v teh primerih očitno močnejša. Zato je Kobal dobil obrambo, ki je marsikateri drug avtor nikoli ne bi bil deležen.

 

Tudi RTV Slovenija je - vsaj posredno - poskusila opravičiti Kobalovo ravnanje. Že v podnaslovu nepodpisanega članka so zapisali, da "poznavalka dramatike Tea Rogelj pravi, da enoznačnih meril za ugotavljanje plagiatorstva ni".

 

"Štiri dodane lastne vrstice v povsem tuje delo niso jasno merilo, kdo je avtor in kdo tat?" se je cinično vprašal Miha Mazzini. Kobalove kraje se, tako kot je bila izvedena, seveda ne da braniti. Tea Rogelj je takšno interpretacijo pozneje sicer zavrnila in zapisala, da je o plagiarizmu govorila le "na splošno". Toda dober del javnosti je te stavke seveda razumel drugače. In pokazalo se je, da je tudi obramba plagiiranja v umetnosti nekaj povsem zavržnega in neubranljivega.

 

Toda zanimivo je, da se še nihče od branilcev lika in dela Borisa Kobala ni spomnil najboljše retorične obrambe plagiiranja v umetnosti. Obrambe, ki seveda to je in hkrati tudi ni, ker jasno tudi kaže, kje je pravi problem pri Kobalovi "komediji".

 

"Dober kompozitor ne imitira – dober kompozitor krade." Tako je menda nekoč dejal skladatelj Igor Stravinski. Boris Kobal je očitno samo nekoliko preveč dobesedno sledil nasvetu velikega umetnika. In ne samo to – znano je, da je seveda še veliko drugih, danes znanih izdelkov ali izumov utemeljenih na – kraji. Seznam je dolg – Facebook, Apple, Google in tako naprej. Ampak to je že druga zgodba. 

 

Ko so pri Quote Investigatorju (vir) poskusili raziskati izvor citata Igorja Stravinskega, so naleteli še na vrsto drugih, podobnih izpeljank, ki nas privedejo tudi do bistva problema v primeru Kobal. Še vedno, na primer, potekajo razprave o tem, ali je Pablo Picasso res dejal, da "dobri umetniki kopirajo, veliki pa kradejo". Toda morda je tudi Picasso "ukradel" ta stavek (in ga malce predrugačil) pesniku T.S. Eliotu, ki je dejal: "Dobri pesniki si sposojajo, veliki pa kradejo."

 

T.S. Eliot je pri tem dejal še naslednje: "Eden od najboljših testov odličnosti ali slabosti pesnika je način, na katerega si pesnik sposoja. Nezreli pesniki posnemajo; zreIi kradejo; slabi pesniki to, kar ukradejo, naredijo nerazpoznavno, dobri pesniki pa iz tega naredijo nekaj boljšega, ali vsaj drugačnega … Dobri pesnik si bo običajno sposodil nekaj od avtorjev, ki so daleč v času, iz drugega jezika ali drugačnih interesov."

 

Podobne citate lahko srečamo še v več podobnih oblikah. "Če kradete od enega avtorja, je to plagiat; če kradete od mnogih, je to doktorat." Ali pa: "Če ukradete od modernih avtorjev, bo to označeno za plagiat; če ukradete od starih, se bo imenovalo modrost."

 

Prva različica te misli je bila menda zapisana leta 1820. Leta 1929 je Wallace Notestein, profesor angleške zgodovine na univerzi Yale, napisal nekaj podobnega. "Če kopiraš iz ene knjige, potem je to plagiat; če kopiraš iz veliko knjig, je to raziskava."

 

Leta 1938 je podoben stavek zapisal tudi Wilson Mizne. Omenjeni citat je po svoje podoben tudi citatu, da je "rop banke nič v primerjavi z ustanovitvijo banke" oziroma da je "tisti, ki oropa eno banko, tat; tisti, ki jih oropa sto pa finančnik".

 

In kaj je vsem tem citatom skupnega? Predvsem eno - da je plagiarizem označen in zasmehovan ne samo kot nekaj kriminalnega, pač pa predvsem kot dokaz neumnosti. Tako kot je rop ene deželne banke bolj nevarna in neumna avantura, medtem ko povsem legalen "rop" cele vrste bank, ki se pogosto zgodi tudi v sodobnem kapitalizmu.

 

Vse zapisano pa kaže še na en, paradoksalen problem s Kobalovim plagiatom. Ker je v umetnosti "sposojanje" različnih motivov in idej zelo običajen pojav, je njegova največja napaka res predvsem v tem, da je kradel premalo. V originalno dramo je namreč, kot je ugotovilo gledališče iz Celja, dodal samo štiri (4) vrstice, s čimer je, kot je zapisal Miha Mazzini, "dosegel rekord po komercialni učinkovitosti pisanja – za vsako izvirno vrstico je torej dobil 3.250 evrov honorarja".

 

Če bi v "svoji" komediji Boris Kobal na kreativen način združil več umetniških prvin, če bi se inspiriral iz več preteklih del in vse združil v novo celoto – potem mu nihče ne bi mogel očitati plagiranja. Kaj je bilo krivo, da je pogrnil na tem "testu odličnosti pesnikov", kot ga je opredelil T.S. Eliot – tega seveda vse do danes nismo vedeli. 

 

Morda je želel postati velik dramatik - toda zato je, na žalost –, premalo kradel. Morda je Kobal preveč dobesedno vzel napotke Igorja Stravinskega, Pabla Picassa, T.S. Eliota? Kobal sam je v pismu pojasnil, da ga je na napačno pot zapeljala velika osebna stiska.

 

Prave razloge pozna le on. In tudi Kobal odkrito prizna, da je naredil neumnost. Res je - prepisati eno samo delo, skoraj dobesedno – to je, res, kot se pogosto reče, "huje od zločina; to je neumnost". Priznanje napake pa je vedno prvi korak naprej. In tudi zato si Kobal, potem ko bo avtorju, gledališču in družbi odplačal za svojo napako, kot je nekoč dejal eden od slovenskih predsednikov – zasluži še eno priložnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
27
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.290
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.054
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.433
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.003
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.092
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.042
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.238
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.115
09/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.667
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.708