Komentar

Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."

Slovenski mediji imajo kratek spomin. Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro končala. In morda je prav zato čas, da si še enkrat - tokrat bolj v miru - ogledamo celotno afero z Borisom Kobalom in jo poskusimo osvetliti iz nekoliko drugačnega zornega kota, kot pa je bila v soju medijskih žarometov doslej. 

30.01.2019 22:55
Piše: Igor Mekina
Ključne besede:   Boris Kobal   plagiat   teater   komedija   SLG Celje   Miha Mazzini   T.S. Eliot   Pablo Picasso   Igor Stravinski   Aldo Nicolaj

Ni velik problem v tem, da je Boris Kobal kradel. Problem je, ker je kradel premalo. Kraje, omejene na enega avtorja, so ob tem dokaz neumnosti. In to je huje od zločina.

Medtem pa se je zgodilo še nekaj pomembnega. Boris Kobal se je vendarle – opravičil. Pozno, vendar bolje pozno kot nikoli. Res je tudi, da s tem ni popravljeno vse, kar je storil narobe. Vendar je njegovo pismo napisano tako odkrito – ob tem, da je tudi honorar za prepisano delo že vrnil – da je s tem korakom vsaj deloma vendarle popravil del škode, ki jo je naredil ne samo sebi, pač pa tudi drugim umetnikom. In če vse dobro premislimo, potem je temeljni nauk, ki je mainstream medijem spolzel iz rok in ga je mogoče potegniti iz primera Kobal seveda precej preprost: Ni velik problem v tem, da je Boris Kobal kradel. Problem je, ker je kradel premalo.

 

Marsikdo se seveda ne bo strinjal z zapisanim. Na mestu je zato nekoliko bolj podrobna utemeljitev. Res je, Boris Kobal je – tako vsaj kaže – plagiiral in goljufal. Kobalova komedija Profesionalci espe, ki jo je pod svojim imenom poslal na tekmovanje za žlahtno slovensko komedijo se je izkazala za skoraj dobesedni prevod, (z malenkostnimi okrajšavami in dodatki) dela italijanskega avtorja Alda Nicolaja z naslovom La prova generale (Generalka).

 

Razkrivanje plagiata je spominjalo na pravo tragikomedijo, ki jo je podrobno opisal Miha Mazzini (vir). Začela se je tako, da je Gledališče Celje leta 2017 razpisalo natečaj za izvirno slovensko dramo. Boris Kobal je na natečaj poslal delo Profesionalci espe in javno razlagal, kako je dobil idejo za delo. Čeprav ni zmagal, je dobil honorar 13 tisoč evrov. Še kakšnih 7 tisočakov bi mu navrgle predstave. Toda smola je hotela, da je tudi Beneško gledališče začelo igrati igro Glauna vaja, prevod igre La prova generale. Enemu od obiskovalcev se je zdelo nenavadno, da se igra, ki jo je gledal v Celju, pod drugačnim naslovom igra tudi v beneškem gledališču.

 

Ko je o tem obvestil celjsko gledališče je uprava primerjala igri in ugotovila, da je Boris Kobal k "svoji" igri dodal - štiri vrstice. Ko so od Kobala zahtevali pojasnilo, jim je predlagal, da zadevo "na štiri oči" rešijo po "mirni poti". Upraviteljici Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tini Kosi na koncu ni preostalo drugega, kakor da o zadevi obvesti javnost.

 

Takoj zatem so sledile številne obsodbe Kobalovega ravnanja. Kar je bilo pričakovano. Bolj nepričakovano pa je bilo, da so temu zapletu sledili tudi poskusi medijske obrambe Kobala, ki je bil sicer zelo priljubljen v javnosti predvsem zaradi svojih svobodomiselnih nazorov. Logika, da "ni važno, če zna, važno je, da je naš", je bila v teh primerih očitno močnejša. Zato je Kobal dobil obrambo, ki je marsikateri drug avtor nikoli ne bi bil deležen.

 

Tudi RTV Slovenija je - vsaj posredno - poskusila opravičiti Kobalovo ravnanje. Že v podnaslovu nepodpisanega članka so zapisali, da "poznavalka dramatike Tea Rogelj pravi, da enoznačnih meril za ugotavljanje plagiatorstva ni".

 

"Štiri dodane lastne vrstice v povsem tuje delo niso jasno merilo, kdo je avtor in kdo tat?" se je cinično vprašal Miha Mazzini. Kobalove kraje se, tako kot je bila izvedena, seveda ne da braniti. Tea Rogelj je takšno interpretacijo pozneje sicer zavrnila in zapisala, da je o plagiarizmu govorila le "na splošno". Toda dober del javnosti je te stavke seveda razumel drugače. In pokazalo se je, da je tudi obramba plagiiranja v umetnosti nekaj povsem zavržnega in neubranljivega.

 

Toda zanimivo je, da se še nihče od branilcev lika in dela Borisa Kobala ni spomnil najboljše retorične obrambe plagiiranja v umetnosti. Obrambe, ki seveda to je in hkrati tudi ni, ker jasno tudi kaže, kje je pravi problem pri Kobalovi "komediji".

 

"Dober kompozitor ne imitira – dober kompozitor krade." Tako je menda nekoč dejal skladatelj Igor Stravinski. Boris Kobal je očitno samo nekoliko preveč dobesedno sledil nasvetu velikega umetnika. In ne samo to – znano je, da je seveda še veliko drugih, danes znanih izdelkov ali izumov utemeljenih na – kraji. Seznam je dolg – Facebook, Apple, Google in tako naprej. Ampak to je že druga zgodba. 

 

Ko so pri Quote Investigatorju (vir) poskusili raziskati izvor citata Igorja Stravinskega, so naleteli še na vrsto drugih, podobnih izpeljank, ki nas privedejo tudi do bistva problema v primeru Kobal. Še vedno, na primer, potekajo razprave o tem, ali je Pablo Picasso res dejal, da "dobri umetniki kopirajo, veliki pa kradejo". Toda morda je tudi Picasso "ukradel" ta stavek (in ga malce predrugačil) pesniku T.S. Eliotu, ki je dejal: "Dobri pesniki si sposojajo, veliki pa kradejo."

 

T.S. Eliot je pri tem dejal še naslednje: "Eden od najboljših testov odličnosti ali slabosti pesnika je način, na katerega si pesnik sposoja. Nezreli pesniki posnemajo; zreIi kradejo; slabi pesniki to, kar ukradejo, naredijo nerazpoznavno, dobri pesniki pa iz tega naredijo nekaj boljšega, ali vsaj drugačnega … Dobri pesnik si bo običajno sposodil nekaj od avtorjev, ki so daleč v času, iz drugega jezika ali drugačnih interesov."

 

Podobne citate lahko srečamo še v več podobnih oblikah. "Če kradete od enega avtorja, je to plagiat; če kradete od mnogih, je to doktorat." Ali pa: "Če ukradete od modernih avtorjev, bo to označeno za plagiat; če ukradete od starih, se bo imenovalo modrost."

 

Prva različica te misli je bila menda zapisana leta 1820. Leta 1929 je Wallace Notestein, profesor angleške zgodovine na univerzi Yale, napisal nekaj podobnega. "Če kopiraš iz ene knjige, potem je to plagiat; če kopiraš iz veliko knjig, je to raziskava."

 

Leta 1938 je podoben stavek zapisal tudi Wilson Mizne. Omenjeni citat je po svoje podoben tudi citatu, da je "rop banke nič v primerjavi z ustanovitvijo banke" oziroma da je "tisti, ki oropa eno banko, tat; tisti, ki jih oropa sto pa finančnik".

 

In kaj je vsem tem citatom skupnega? Predvsem eno - da je plagiarizem označen in zasmehovan ne samo kot nekaj kriminalnega, pač pa predvsem kot dokaz neumnosti. Tako kot je rop ene deželne banke bolj nevarna in neumna avantura, medtem ko povsem legalen "rop" cele vrste bank, ki se pogosto zgodi tudi v sodobnem kapitalizmu.

 

Vse zapisano pa kaže še na en, paradoksalen problem s Kobalovim plagiatom. Ker je v umetnosti "sposojanje" različnih motivov in idej zelo običajen pojav, je njegova največja napaka res predvsem v tem, da je kradel premalo. V originalno dramo je namreč, kot je ugotovilo gledališče iz Celja, dodal samo štiri (4) vrstice, s čimer je, kot je zapisal Miha Mazzini, "dosegel rekord po komercialni učinkovitosti pisanja – za vsako izvirno vrstico je torej dobil 3.250 evrov honorarja".

 

Če bi v "svoji" komediji Boris Kobal na kreativen način združil več umetniških prvin, če bi se inspiriral iz več preteklih del in vse združil v novo celoto – potem mu nihče ne bi mogel očitati plagiranja. Kaj je bilo krivo, da je pogrnil na tem "testu odličnosti pesnikov", kot ga je opredelil T.S. Eliot – tega seveda vse do danes nismo vedeli. 

 

Morda je želel postati velik dramatik - toda zato je, na žalost –, premalo kradel. Morda je Kobal preveč dobesedno vzel napotke Igorja Stravinskega, Pabla Picassa, T.S. Eliota? Kobal sam je v pismu pojasnil, da ga je na napačno pot zapeljala velika osebna stiska.

 

Prave razloge pozna le on. In tudi Kobal odkrito prizna, da je naredil neumnost. Res je - prepisati eno samo delo, skoraj dobesedno – to je, res, kot se pogosto reče, "huje od zločina; to je neumnost". Priznanje napake pa je vedno prvi korak naprej. In tudi zato si Kobal, potem ko bo avtorju, gledališču in družbi odplačal za svojo napako, kot je nekoč dejal eden od slovenskih predsednikov – zasluži še eno priložnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
27
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885