Razkrivamo

Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO

Vlada Marjana Šarca je na zadnji januarski seji presenetljivo podala soglasje k imenovanju Erika Kopača za veleposlanika pri zvezi NATO. Kopač, ki je bil generalni sekretar Stranke modernega centra (SMC) in svetovalec premiera Cerarja za nacionalno varnost, spada v t.i. politično kvoto veleposlanikov. Njegova bodoča diplomatska kariera ni svojevrstni fenomen samo zaradi tega, ker možakar nima nikakršnih diplomatskih izkušenj, pač pa tudi zato, ker se je v preteklosti iz te obrambno-politične organizacije delal norca. Poznavalci opozarjajo, da bo Kopačevo imenovanje še poslabšalo že tako ali tako kilave odnose med Slovenijo in severnoatlantskim zavezništvom.

05.02.2019 22:59
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Erik Kopač   NATO   Bruselj   vlada   Marjan Šarec   Mladika   diplomacija   FDV

Fotomontaža: portal+

Kopačevo imenovanje za veleposlanika pri zvezi NATO deluje kot slaba šala in je po blamaži z evropsko komisarko Violeto Bulc že drugi primer, ko Slovenija na mednarodnem diplomatskem parketu deluje kot circus fantasticus.

Slovensko zunanje ministrstvo pozna dve vrsti diplomatov, poklicne (profesionalne) in t.i. politične. Teh slednjih je na srečo neprimerno manj od profesionalnih, vseeno pa bodo v kratkem imenovani trije, ki bodo odšli na veleposlaniške položaje v tujini. Med najbolj izpostavljenimi in za Slovenijo tudi najbolj pomembnimi je zagotovo veleposlaništvo pri zvezi NATO. Vlada  Marjana Šarca je na zadnji četrtkovi seji v mesecu januarju brez razprave dala soglasje k imenovanju Erika Kopača za bodočega veleposlanika Natu, odkoder se vrača dosedanji ambasador Jelko Kacin.

 

Dr. Kopač, ki je trenutno predavatelj na FDV, konec oktobra lani pa je v Črnučah registriral s.p. za poslovno svetovanje, sodi med ožje jedro Stranke modernega centra (SMC) in je do imenovanja na položaj državnega sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu prejšnjega premierja Mira Cerarja opravljal funkcijo generalnega sekretarja SMC. In ta stranka, kot vemo, je minula štiri leta odločilno krojila slovensko (zunanjo) politiko. Kopač, ki je bil zadnji dve leti tudi državni sekretar v Cerarjevem kabinetu, je torej doživel in preživel obdobje, v katerem je bila Slovenska vojska kar trikrat zaporedoma s strani vrhovnega poveljnika, predsednika države najslabše ocenjena. Drži sicer, da je vojsko z drastičnim zmanjšanjem obrambnega proračuna na kolena spravila vlada Boruta Pahorja (2008-2011), vendar se razmere tudi po letu 2011 niso bistveno izboljšale. Erik Kopač je bil zadnja štiri leta predstavnik tiste politične elite - še več, dve leti je bil celo premierjev svetovalec za nacionalno varnost -, ki je soodgovorna za porazno stanje na obrambnem področju. Kaj torej sporoča njegova skorajšnja napotitev v Bruselj na sedež zveze NATO?

 

 

Še ena klofuta zaveznikom

 

Sporoča, da je vseeno, kaj so naši vladni predstavniki zadnja štiri leta govorili, obljubljali in zagotavljali funkcionarjem Severnoatlantskega zavezništva, kajti bile so le prazne besede. Zgodilo se ni nič. Od Natovega vrha v Walesu (2014) so se vrstili pozivi Sloveniji, naj spoštuje pravila igre, pogodbene obveznosti oziroma lastne zaveze in zviša obrambni proračun na 2 odstotka BDP. Zgodilo se ni nič. Po Walesu sta bila še vrha v Varšavi (2016) in Bruslju (2018), Slovenija pa je še vedno ostala pri besedah in praznih obljubah. In Erik Kopač je bil od 2016 premierjev svetovalec za nacionalno varnost.

 

To so dejstva, ki jih ne more nihče zanikati. Kot ne more nihče preprečiti tega, da bo Kopačeva napotitev, če je premier Šarec v zadnjem hipu - recimo da po utemeljeni intervenciji svojega svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca - ne bo preprečil. Po mnenju naših virov je to sicer malo verjetno. Doktor Kopač bo odšel v Bruselj in prispeval svoj žebljiček v naši "natovski krsti", kajti položaj Slovenije v zvezi NATO je blizu pridevnika "katastrofalen". Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na nekatere pretekle izjave Erika Kopača v kontekstu te obrambno-politične organizacije; njegov odnos do zveze NATO je bil izrazito podcenjevalen.

 

Kdo je torej bodoči veleposlanik pri zvezi NATO?

 

Znotraj stranke je ta rekreativni košarkar s poškodovanimi koleni sprva veljal za nekakšnega političnega idealista, vendar je kmalu prerasel v prvorazrednega političnega konformista. Njegova evolucija je potekala od prikritega notranjega nasprotovanja marsikateri Cerarjevi potezi, do odkritega nasprotovanja kolegu Aleksandru Kešeljeviću v kabinetu premierja. Po lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih se je SMC presenetljivo dobro odrezala, pa je dr. Erik postal celo prvi pogajalec te stranke pri sklepanju koalicije z Marjanom Šarcom.

 

 

Politika kot model za preživetje

 

Med prijatelji Erik Kopač rad pove, da politike ne mara preveč in da se v njej ne da narediti toliko, kot bi si želel. Pravi tudi, da v politiki ni iskrenih ljudi, da vsak gleda preveč le nase in na svoje koristi pred družbenimi, narodovimi. A vseeno trmasto vztraja v takšni politiki. Tako vneto vztraja, da se je lani, ko je že kazalo, da SMC ne kaže najbolje, oziral naokoli in iskal prostor pod političnim soncem v konkurenčni stranki Lista Marjana Šarca (LMŠ). Seveda ne odkrito, bržkone tega ne vedo niti njegovi najtesnejši sodelavci v SMC, a je informacija točna. Politik Kopač je namreč sestankoval s Šarčevimi najtesnejšimi sodelavci, "tipal teren" zase znotraj LMŠ, tehtal, kje bi dobil več. Na koncu ga Šarčevi niso več jemali resno, zato so se mu odpovedali kot morebitnemu prestopniku, v SMC pa se mu je ponudila nova priložnost, da s Cerarjem sestavi dvojec pogajalske skupine SMC v pogajanjih za sestavo poznejše manjšinske Šarčeve vlade.

 

Kopač je samovšečen. Kar pri nekdanjih fakultetnih predavateljih in poznejših članih kabinetov predsednikov vlad ni nič novega. Zna biti tudi neposreden. A le takrat, ko ima pokrit hrbet. In Cerar mu ga je v svojem kabinetu za časa vladanja vseskozi kril. Še večkrat ga je Kešeljeviću, s katerim se Kopač že dolgo ne razume več.

 

A Kopač prave alternative, kot da ostaja v politiki, nima. Na obrambnem področju aktualne politike ga je prehitel njegov akademski kolega dr. Klemen Grošelj, zdajšnji obrambni minister Karl Erjavec je Kopaču izrazito antipatičen, Cerar ga kot zunanji minister ne potrebuje, na Fakulteti za družbene vede mu prostor predavatelja ne predstavlja več kakšne posebne ambicije. Kopač torej potrebuje politični izhod zase. Tisti, ki ga poznajo, zmajujejo z glavami, kako bo usklajeval družinsko in službeno življenje diplomata. Na obrobju Ljubljane je pred kratkim dokončal družinsko hišo, otroci še zdaleč, da bi so odrasli. Tudi s.p. za poslovno svetovanje, ki ga je oktobra lani ponovno odprl (vir), ni še zaživel.

 

---------------------

 

Gospodu Eriku Kopaču smo poslali sledeča novinarska vprašanja:

 

1. Kako to, da ste se odločili za vstop v diplomacijo, glede na to, da nimate nobenih izkušenj na tem področju?
 
2. Zakaj ste se odločili ravno za ambasadorsko mesto na zvezi NATO? Če se niste vi, nas zanima, kdo vas je prepričal v to oziroma kdo vas je predlagal.
 
3. Ali bi se lahko opredelili kot "atlanticist" oziroma človek, ki je brez dvoma privržen ideji tega zavezništva? Ste kdaj v preteklosti izražali pomisleke glede zveze NATO ali ji celo nesprotovali? Ste se kdaj norčevali iz te organizacije?
 
 
 
"Imenovanja za veleposlanika ne morem komentirati, ker postopek  še ni končan. Rečem lahko le, da sem strokovnjak za nacionalno in mednarodno varnost, ki je v zadnjih dvajsetih letih na nacionalni in mednarodni ravni poučeval, raziskoval in dejansko deloval na naslednjih področjih: nacionalne in nadnacionalne (mednarodne) varnostne in obrambne politike in sistemi, ekonomska varnost, obrambni izdatki, obrambni nakupi in obrambna industrija, pridobivanje in upravljanje s človeškimi viri v oboroženih silah, krizno upravljanje in vodenje, kritična infrastruktura, hibridno ogrožanje in informacijska varnost, mednarodne vojaške operacije in pokonfliktna obnova, itd. Kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade sem bil pristojen za nacionalno varnost in vodenje sekretariata za nacionalno varnost ter operativne skupine sekretariata za nacionalno varnost. Že od študentskih let (1997) sem tudi aktivni član Evroatlantskega sveta Slovenije (EASS), nevladnega interesnega in strokovnega združenja, ki s svojim delovanjem podpira evro-atlantske integracije. EASS je polnopravni član Atlantic Treaty Association."
 
 
Erik Kopač
 
 

---------------------

 

 

Politik novega kova in njegova načelnost

 

Kopač je generacija post LDS politikov. Ima vrednote, rad bi jih živel, a je komformizem lažja, hitrejša in najpogostejša izbira. Za ideale ve, da se zanje ne splača umirati, v isti sapi benti nad tistimi, ki se kažejo dvolični. Kopač je politik novega kova, kot takim pravijo v Veliki Britaniji – načelen, a le dokler ne gre zanj samega.

 

Reference za bodočo ugledno in za slovenski nacionalni interes izjemno pomembno delovno mesto v Bruslju na sedežu zveze NATO? Morda to, da je pred vstopom v politiko na televiziji občasno pokomentiral aktualne dogodke s področja obrambe, terorizma, vojaških konfliktov ali nacionalne varnosti? Če pomislimo, da je Nixonova administracija leta 1973 za veleposlanika na zvezo NATO poslala "težkokategornika" Donalda Rumsfelda, ker so ga imeli v Beli hiši čez glavo, kot se reče, potem deluje Kopačeva bodoča služba v Bruslju kot slaba šala. Po evropski komisarki Violeti Bulc torej že drugi primer, ko Slovenija na mednarodnem parketu deluje kot circus fantasticus...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.564
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.220
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.531
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.012
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.385
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.342
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 988