Komentar

Deklaracija 30: Velika evropska debata

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot, road-map. Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo.

03.02.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Deklaracija 30   Slovenija   Borut Pahor   zunanja politika   Bernard-Henri Lévy   Milan Kundera   Salman Rushdie   Elfriede Jelinek   Orhan Pamuk   Jean-Claude Juncker

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice.

Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije (30. januarja 2019) rekel, da si želi "notranje bolj povezano Evropsko unijo z večjim vplivom navzven", pri čemer je ugotovil, da je "povezovanje v zastoju". Podprl je sklenitev Aachenskega dogovora med Nemčijo in Francijo. Omenil je tudi, da Slovenci "na vladni in nevladni ravni dajemo pobude za nov zagon evropske ideje". Pahor s povezovanjem misli federalno Evropsko unijo, koncept, zaradi katerega je EU zapustila Velika Britanija. S pobudami za nov zagon evropske ideje je mislil nevladno Ljubljansko pobudo, katere prvi avtor je Peter Jambrek, pridružili pa smo se mu poleg pisca teh vrstic še Matej Avbelj, Niko Grafenauer, Tine Hribar in Ernest Petrič. Ko predsednik Pahor govori o pobudah na vladni in nevladni ravni, z vladno ravnijo pretirava. Razen njega osebno, ki je podprl nevladno Ljubljansko pobudo, vlada o Evropi praktično ne govori.

 

To navsezadnje velja tudi za predsednika vlade Marjana Šarca, ki je na omenjenem posvetu rekel, da "se Slovenija zavzema za ohranitev mednarodnega sistema", ki se je oblikoval "po koncu druge svetovne vojne". Žal nihče od navzočih ni protestiral. Evropa se je bistveno preoblikovala po koncu hladne, ne druge svetovne vojne. Slovenija je razmeroma nova narodna država, nastala ob koncu hladne vojne, ko se je Evropa in z njo ideja sprave med nekdanjimi sovražniki/nasprotniki razširila daleč proti vzhodu. Slovenci smo konec hladne vojne doživeli kot začetek novega življenja in kot rešitev za narode, ki so bili v podobnem položaju kot Slovenci. Kot poročajo mediji, je Šarec še "zagotovil nadaljnja prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU. Ob tem se je zavzel za oblikovanje ambicioznejših politik pri zmanjševanju razvojnega prepada med Unijo in državami regije".

 

Kaj je o evropskih polemikah, kot je tista, ki jo je sprožilo trideset vrhunskih mednarodnih intelektualcev (Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Elfriede Jelinek, Orhan Pamuk in še 25 drugih), povedala na diplomatskem posvetu navzoča (vse bolj številna) množica slovenskih diplomatov, iz poročil ne izvemo. Nekateri poudarki v "deklaraciji 30" (skrb zaradi oddaljevanja dveh velikih zaveznic, Velike Britanije in ZDA, vmešavanje Kremlja v zadeve EU) so sprejemljivi; problem trideseterice pa je sovražni odnos do samoodločbe oz. nacionalnega vprašanja, s čimer se na neki način vrača razprava o zgrešenosti jugoslovanskega (in sovjetskega?) razpadanja.

 

 

II.

 

Spomnimo se poglavitnih prispevkov k evropski razpravi po koncu hladne vojne:

 

1. 1990: pariška listina Za novo Evropo;

 

2. 1994: "papir" Schäubleja in Lamersa, ki je predlagal Evropo dveh hitrosti (prvotne članice, ki predstavljajo "jedro" in nove članice, ki predstavljajo periferijo);

 

3. 2002: konvencija pod vodstvom Giscarda d’Estainga, ki je predlagala Pogodbo o ustavi za Evropo (PUE) in se je pozneje, po francosko-nizozemskem polomu utelesila v Lizbonski pogodbi (2009); 

 

4. 2016-2017: brexit in Junckerjeva Bela knjiga.

 

 

Pred letošnjimi (2019) volitvami v Evropski parlament se je sprožila nova velika debata o Evropski uniji. Glavni udeleženci te debate so:

 

* bruseljska administracija, ki jo predstavlja Jean Claude Juncker,

* radikalni reformisti/federalisti (socialdemokrati + liberalci), 

* previdni reformisti (Merkel, Macron),

* zagovorniki nacionalne identitete in suverenosti (Velika Britanija, V4, Italija, Avstrija …) in

* internacionalistični intelektualci ("Deklaracija 30"), ki nastopajo v imenu "novega uporniškega duha".

 

 

III.

 

Predsednik Evropske komisije Juncker je v drugi polovici svojega mandata politično razpravo obogatil/zapletel s štirimi sporočili:

 

1. napovedal je zastoj širitve, ki ob brexitu pomeni nazadovanje Evropske unije;

 

2. po drugi strani je napovedal, da bo na Balkanu vojna, če tamkajšnje države ne bodo članice EU;

 

3. namesto, da bi predlagal smer razvoja, je preprosto naštel 5 možnih scenarijev, med katerimi mu še najbolj ugaja "Evropa več hitrosti";

 

4. zavrnil je podporo Kataloniji, češ da bi po tej poti EU dobila 100 članic; toliko jih najbrž ne bo, glede na število prebivalcev EU (500 milijonov) in glede na primerjavo z ZDA (350 milijonov = 50 držav) bi EU lahko imela več držav kot ZDA.

 

 

Radikalni reformisti, med katere spadajo tudi slovenski bolj in manj liberalni levičarji, bi Evropsko unijo spremenili v federacijo, kar bi ji olajšalo nastop na mednarodnem prizorišču, bi pa najbrž - kljub morebitnemu širjenju na Balkan - povzročilo tudi njen razkroj. Evropska federacija bi imela podobne probleme kot nekdanja Jugoslavija, ker bi postala transferna unija.

 

Socializem in levica pomenita razvojno blokado – grozeči, žaljivi pozivi proti populizmu, demagogiji, fašizmu ipd. so samoobrambna obupana in agresivna reakcija izginjajoče privilegirane levice. 

 

EU je obtičala pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo, pri čemer domet in značaj tega sodelovanja ni jasen, ker je Francija bolj energična zagovornica povezovanja od Nemčije, ki se boji za svoj denar. EU je potemtakem v nekakšnih vicah med francosko (bolj sredozemsko) in nemško (bolj severno? bolj srednjeevropsko?) skupino, pri čemer bo po brexitu Francija edina – resda šibka - jedrska sila. Evropska unija se utegne v prihodnosti - ne da bi se razdelila na 28 ali 27 delov - razporediti npr. v štiri, pet velikih skupin: zahodno, severno, srednjeevropsko, sredozemsko in vzhodnoevropsko skupino, pri čemer slovenske izjave, da želimo biti v središču ali na francosko-nemškem vlaku, ne bi imele posebnega učinka.

 

Grdi rački EU so postale članice, ki vztrajajo pri nacionalni identiteti in suverenosti. Identitetna politika je v vzponu, hkrati pa grešni kozel za evropske težave. Edini izhod je subsidiarnost: Politika samoodločbe oz. "identitetna politika" je absolutno legitimna. Nenadzorovane migracije so sprožile obrambne reakcije. EU na nekaterih področjih potrebuje več učinkovitosti, skladnosti oz. enotnosti (skupna zunanja politika in pariteta z ZDA, KitajskoRusijo …; obramba meja, skupna vojska, demokratično predstavništvo, rešitev evra oz. problema transferne unije …).

 

Brez subsidiarnosti, ki pomeni sožitje evropskega in nacionalnega elementa, ne bo šlo. Potrebno bi bilo vzpostaviti politično demokracijo, katere enotno volilno telo je evropski demos. Nujne bi bile neposredne volitve predsednika z izvršnimi pooblastili ter dvodomnega parlamenta s predstavniškim domom ter senatom/svetom držav članic EU.

 

 

IV.

 

Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti zaradi oddaljevanja ZDA in Velike Britanije oz. ruskih groženj. Njihova dramatizacija je dobrodošla, vendar potrebuje korekture na področju identitetne politike in migracij. Nevladne pobude kot je "deklaracija 30", so priložnost, da svoj pogled predstavi tudi Slovenija. Slovenija potrebuje zunanjepolitično platformo, nekakšen zunanjepolitični kažipot (road-map). Vlada bi se morala povezati s civilno in z akademsko sfero, predvsem pa bi morala v zunanjo politiko vključiti opozicijo. Razmere, za katere je značilno, da imajo na zunanjo politiko vpliv samo izbrane stranke, npr. levičarske, ne morejo biti v nacionalnem interesu.

 

Platforma bi morala vsebovati slovenski (zgodovinski in aktualni) pogled na Evropo in EU; določiti bi morala slovenska pričakovanja v zvezi z EU. Politika in diplomacija bi se morali držati tega kažipota. Tako bi bilo preprosto ugotoviti, kje delamo napake: tam, kjer so odstopanja od kažipota. Prva praktična naloga je izdelava koncepta slovensko-hrvaških odnosov.

 

Prednostna naloga so migracije. Slovenija bi lahko predlagala rešitev, ki bi v nasprotju z marakeško deklaracijo izhajala iz interesov držav, kamor so migracije usmerjene, ne držav, ki migracije proizvajajo. Migracije so in bodo problem vse EU: tako neposredno prizadetih robnih držav z Vzhoda in Juga, kot tudi osrednjih, kamor se nekontrolirano priseljujejo ne-evropski priseljenci. Politični upor proti priseljevanju je legitimen, razumljiv in je konstanta, ki jo je potrebno spoštovati ter integrirati v tkivo vse-evropske politike. Države, od koder prihajajo migranti, spadajo v "evropsko sosedstvo" (European Neighbourhood) in bi jim lahko določili neko obliko pridruženega članstva, ki bi pomenilo strošek, vendar tudi kompetence pri določanju politik pridruženih članic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
1
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,146
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,399
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,130
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,557
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,300
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,623
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,105
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,208
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,369
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 943