Komentar

Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah

Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za "železno zaveso"; da ni bila zares totalitarna država, kot je bila npr. Sovjetska zveza, in da v Sloveniji nismo imeli "realnega socializma", ampak (nemara) socializem s človeškim obrazom. 

 

08.02.2019 16:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stane Dolanc   Mitja Ribičič   Sovjetska zveza   Jugoslavija   socializem   Marjan Šarec

Foto: Wikimedia

Marjan Šarec je - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

Edvard Kardelj, ki je bil eden najvplivnejših slovenskih voditeljev (če ni bil najvplivnejši), je "teoretično" utemeljil, Mitja Ribičič, ki je bil eden najbolj učinkovitih operativcev, pa je v preprosti obliki izrekel bistveno sporočilo totalitarizma: Partija je hkrati na oblasti in v opoziciji! V socialistični Jugoslaviji smo se oprijemali vsake ideje in vsakega stavka, ki sta vsebovala besedo opozicija, zato nemara nismo dojeli njune daljnosežnosti. (Oprijemali smo se tudi pluralizma v Kardeljevi teoriji o "pluralizmu samoupravnih interesov" in pravice narodov do samoodločbe v ustavi iz leta 1974.) Šlo je seveda za besedne koncesije absolutnega vladarja, ki ne zahteva le prilizovanja sebi, ampak se je v primeru, da ga to nič ne stane, pripravljen prilizovati ljudstvu.

 

Vzemimo primer s Helsinško sklepno listino (1975), ki je v t.i. tretji košari (človekove pravice) vsebovala za tiste čase, predvsem za t.i. socialistični svet, nekaj prevratnih idej. Podpisali so jo vsi zahodni pa tudi vzhodni voditelji, med njimi Leonid Brežnjev, Erich Honecker in Josip Broz. V socialističnih deželah so se iz človekovih pravic norčevali ali pa so jih oblizovali, ne da bi jih nameravali tudi upoštevati. Kdor se je skliceval na človekove pravice, je pristal v zaporu, kjer so mu jih odvzeli skupaj z osebnimi predmeti. To se je zgodilo privržencem češke Listine 77, med drugimi njenima podpisnikoma Janu Patočki in Vaclavu Havelu. Listina 77 se je sklicevala na helsinško listino 1975 in celo na češko zakonodajo. Vzhodni podpisniki so nemara slišali za srbski pregovor: Z obljubo naredimo veselje bedaku. Proizvodnja veselja za bedake sicer ni nekaj novega, posebej izpopolnila pa se je v 20. stoletju. V Sovjetski zvezi je trajala preko 70 let, v Jugoslaviji 45, v (fašistični) Italiji 21, v (nacistični) Nemčiji 13 let. 

 

Mimogrede: televizijski poročevalec iz ZDA je ondan primerjal politiko Trumpa do Venezuele in do njenega diktatorja Madura s politiko Sovjetske zveze do držav in voditeljev vzhodnega bloka. Dopisnik je pozabil majhno razliko (in proizvedel sporočilo za bedake): Chaveza in njegovega posnemovalca Madura na čelo Venezuele niso postavili Američani, ki ju tudi niso pregnali s tanki kot Hruščov Nagyja (1956) ali Brežnjev Dubčka (1968). Predvsem pa niti Nagy niti Dubček nista bila diktatorja, ampak liberalna komunista/reformista, ki sta ju odstavila komunistična diktatorja. Nagyja so celo umorili.



 

 

Ta uvod se mi je zdel potreben, ker se je v zadnjem času - po obdobju katakomb, provincialnih in ljubiteljskih delavnic - na velika vrata slovenske politike vrnila proizvodnja veselja za bedake. Pri tem nimam v mislih minimalnih dodatkov k minimalnim plačam (ki so oboji sramotno skromni za srednjeevropsko državo, ki meji na Italijo in Avstrijo), ampak politiko, ki je v času vladnega predsednikovanja Alenke Bratušek zaslovela z zahtevo, naj bo "konec brezglavega varčevanja". Ta konec se je spremenil v začetek brezglavega zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Aktualni predsednik vlade Šarec ustvarja vtis, kot da ima v svoji pisarni skrite neizčrpne zaloge denarja, ki ga deli kot Božiček vsakomur, kdor prosi zanj. S to radodarnostjo, ki jo bodo - če nikjer drugje - zaustavili v Evropski komisiji, predsednik proizvaja dobro voljo. Vendar ne gre samo za denar, ki ga običajno vseeno zmanjka, ampak za prevzemanje vloge, ki jo ima v demokratičnih državah opozicija.

 

Aktualna vlada vodi politiko, ki je znana, vendar smo jo pozabili. Lansko leto (2018) je v slovenski javnosti nastal vtis, da se je z neskončnimi čakalnimi vrstami in z napihnjenimi cenami žilnih opornic podrl zdravstveni sistem. Ustavno sodišče je obsodilo neenakopravnost med javnimi in zasebnimi šolami. Črkoslikarji so začeli iz Rusije uvažati šablone za napise v cirilici. Erjavec, Cerar in slovenski ribiči (pod njunim vodstvom) so se razveselili odločitve haaškega arbitražnega sodišča, to veselje pa - ob velikanskem začudenju in razočaranju slovenskih krmarjev - ni spravilo v dobro voljo Evropske komisije. Na obzorju zunanje politike se je pojavil črni oblak Marakeške deklaracije, ki so jo napisali zastopniki migrantov, Šarec in Cerar pa sta napovedala lepo vreme. Šarčeva vlada je - po grožnjah s poviševanjem davkov - doživela ognjeni krst z izjavo podjetnikov, da bodo zapustili državo. Mladi talenti so šli iz države po tihem. Prebudila se je kultura: Boris Kobal je dosegel najvišje mesto na tekmovanju plagiatorjev, po Bandellijevih grožnjah županom je uslužbenkam in uslužbencem Ministrstva za kulturo zagrozil minister Prešiček, ki se je branil, da nikogar ni trpinčil brez razloga. Šarec se je postavil v vlogo opozicijskega voditelja in svoja ministra gladko odstavil. Opozicija je po drugi strani z ustavno obtožbo zaostrila kulturni boj okrog privatnih šol, vendar ni bila uspešna.  

 

Predsednik vlade je prepričljivo dokazoval svojo distanco do članstva v Zvezi komunistov, ni pa dokazal nepoznavanja metod, ki so jih razvili njegovi predhodniki v stari državi. Odločil se je, da bo vetrove, ki so pihali v jadra opozicije, preusmeril za svojo plovbo in da bo razveselil svoje sodržavljane. Najprej je - resda z zelo splošnimi besedami - potolažil podjetnike, ki so se pustili potolažiti. Šarec je, da mu ne bi bilo treba z barvo na dan, za zavrnitev kapitalistične miselnosti podjetnikov angažiral vladne in privladne levičarje. Ljudstvo je vedno veselo, če kdo bogatašem navije ušesa. Domiselnost Šarčeve politike se je izkazala tudi pri tem, da je nemudoma poslal svoje ministre na pogorišča bolnišnic in nad poplave v Ilirski Bistrici - tolažit državljane, da bo še vse dobro. Pri zasebnem šolstvu mu je prisočil na pomoč predsednik republike, ki je pripravil predsedniški posvet in dal možnost nekaterim posameznikom, da si dajo duška. Na pomoč je priskočila tudi nacionalna televizija, ki je objavila dolg intervju z glavnim oporečnikom ljubljanske medicine, dr. Markom Nočem.

 

Kljub neznatni okužbi z rdečimi zvezdami je predsednik vlade - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

 

 

POST SCRIPTUM

 

Slovensko veselico je v teh dneh pospešil zunanji minister Miro Cerar s predlogom, naj Slovenija tako kot ZDA in EU prizna predsednika venezuelskega parlamenta Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, kar je diktator Nicolas Maduro primerjal s priznanjem Katalonije. Če zanemarimo dejstvo, da so Katalonci imeli referendum in da je Madrid poslal v zapor zaprisežene demokrate, je Cerarjeva poteza izziv za levi del Šarčeve koalicije, ki ima Katalonijo enako rada kot Nicolasa Madura, in kompliment za opozicijo, ki ima rajši Guaidója, vendar ne nasprotuje osamosvojitvi Katalonije.

 

OPOMBA

Winston Churchill je 5. marca 1946 v ameriškem Fultonu izrekel slavno ugotovitev: "Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa. Onstran te črte ležijo prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija, vsa ta slavna mesta in prebivalstva okrog njih ležijo v območju, ki ga moram imenovati sovjetsko, in so na tak ali drugačen način podvržena ne le sovjetskemu vplivu, ampak v veliki in pogosto naraščajoči meri kontrole iz Moskve."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
4
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,023
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,077
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,044
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,246
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,741
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,127
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 983
08/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,647
09/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 571
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,198