Komentar

Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah

Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za "železno zaveso"; da ni bila zares totalitarna država, kot je bila npr. Sovjetska zveza, in da v Sloveniji nismo imeli "realnega socializma", ampak (nemara) socializem s človeškim obrazom. 

 

08.02.2019 16:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Stane Dolanc   Mitja Ribičič   Sovjetska zveza   Jugoslavija   socializem   Marjan Šarec

Foto: Wikimedia

Marjan Šarec je - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

Edvard Kardelj, ki je bil eden najvplivnejših slovenskih voditeljev (če ni bil najvplivnejši), je "teoretično" utemeljil, Mitja Ribičič, ki je bil eden najbolj učinkovitih operativcev, pa je v preprosti obliki izrekel bistveno sporočilo totalitarizma: Partija je hkrati na oblasti in v opoziciji! V socialistični Jugoslaviji smo se oprijemali vsake ideje in vsakega stavka, ki sta vsebovala besedo opozicija, zato nemara nismo dojeli njune daljnosežnosti. (Oprijemali smo se tudi pluralizma v Kardeljevi teoriji o "pluralizmu samoupravnih interesov" in pravice narodov do samoodločbe v ustavi iz leta 1974.) Šlo je seveda za besedne koncesije absolutnega vladarja, ki ne zahteva le prilizovanja sebi, ampak se je v primeru, da ga to nič ne stane, pripravljen prilizovati ljudstvu.

 

Vzemimo primer s Helsinško sklepno listino (1975), ki je v t.i. tretji košari (človekove pravice) vsebovala za tiste čase, predvsem za t.i. socialistični svet, nekaj prevratnih idej. Podpisali so jo vsi zahodni pa tudi vzhodni voditelji, med njimi Leonid Brežnjev, Erich Honecker in Josip Broz. V socialističnih deželah so se iz človekovih pravic norčevali ali pa so jih oblizovali, ne da bi jih nameravali tudi upoštevati. Kdor se je skliceval na človekove pravice, je pristal v zaporu, kjer so mu jih odvzeli skupaj z osebnimi predmeti. To se je zgodilo privržencem češke Listine 77, med drugimi njenima podpisnikoma Janu Patočki in Vaclavu Havelu. Listina 77 se je sklicevala na helsinško listino 1975 in celo na češko zakonodajo. Vzhodni podpisniki so nemara slišali za srbski pregovor: Z obljubo naredimo veselje bedaku. Proizvodnja veselja za bedake sicer ni nekaj novega, posebej izpopolnila pa se je v 20. stoletju. V Sovjetski zvezi je trajala preko 70 let, v Jugoslaviji 45, v (fašistični) Italiji 21, v (nacistični) Nemčiji 13 let. 

 

Mimogrede: televizijski poročevalec iz ZDA je ondan primerjal politiko Trumpa do Venezuele in do njenega diktatorja Madura s politiko Sovjetske zveze do držav in voditeljev vzhodnega bloka. Dopisnik je pozabil majhno razliko (in proizvedel sporočilo za bedake): Chaveza in njegovega posnemovalca Madura na čelo Venezuele niso postavili Američani, ki ju tudi niso pregnali s tanki kot Hruščov Nagyja (1956) ali Brežnjev Dubčka (1968). Predvsem pa niti Nagy niti Dubček nista bila diktatorja, ampak liberalna komunista/reformista, ki sta ju odstavila komunistična diktatorja. Nagyja so celo umorili.



 

 

Ta uvod se mi je zdel potreben, ker se je v zadnjem času - po obdobju katakomb, provincialnih in ljubiteljskih delavnic - na velika vrata slovenske politike vrnila proizvodnja veselja za bedake. Pri tem nimam v mislih minimalnih dodatkov k minimalnim plačam (ki so oboji sramotno skromni za srednjeevropsko državo, ki meji na Italijo in Avstrijo), ampak politiko, ki je v času vladnega predsednikovanja Alenke Bratušek zaslovela z zahtevo, naj bo "konec brezglavega varčevanja". Ta konec se je spremenil v začetek brezglavega zapravljanja davkoplačevalskega denarja. Aktualni predsednik vlade Šarec ustvarja vtis, kot da ima v svoji pisarni skrite neizčrpne zaloge denarja, ki ga deli kot Božiček vsakomur, kdor prosi zanj. S to radodarnostjo, ki jo bodo - če nikjer drugje - zaustavili v Evropski komisiji, predsednik proizvaja dobro voljo. Vendar ne gre samo za denar, ki ga običajno vseeno zmanjka, ampak za prevzemanje vloge, ki jo ima v demokratičnih državah opozicija.

 

Aktualna vlada vodi politiko, ki je znana, vendar smo jo pozabili. Lansko leto (2018) je v slovenski javnosti nastal vtis, da se je z neskončnimi čakalnimi vrstami in z napihnjenimi cenami žilnih opornic podrl zdravstveni sistem. Ustavno sodišče je obsodilo neenakopravnost med javnimi in zasebnimi šolami. Črkoslikarji so začeli iz Rusije uvažati šablone za napise v cirilici. Erjavec, Cerar in slovenski ribiči (pod njunim vodstvom) so se razveselili odločitve haaškega arbitražnega sodišča, to veselje pa - ob velikanskem začudenju in razočaranju slovenskih krmarjev - ni spravilo v dobro voljo Evropske komisije. Na obzorju zunanje politike se je pojavil črni oblak Marakeške deklaracije, ki so jo napisali zastopniki migrantov, Šarec in Cerar pa sta napovedala lepo vreme. Šarčeva vlada je - po grožnjah s poviševanjem davkov - doživela ognjeni krst z izjavo podjetnikov, da bodo zapustili državo. Mladi talenti so šli iz države po tihem. Prebudila se je kultura: Boris Kobal je dosegel najvišje mesto na tekmovanju plagiatorjev, po Bandellijevih grožnjah županom je uslužbenkam in uslužbencem Ministrstva za kulturo zagrozil minister Prešiček, ki se je branil, da nikogar ni trpinčil brez razloga. Šarec se je postavil v vlogo opozicijskega voditelja in svoja ministra gladko odstavil. Opozicija je po drugi strani z ustavno obtožbo zaostrila kulturni boj okrog privatnih šol, vendar ni bila uspešna.  

 

Predsednik vlade je prepričljivo dokazoval svojo distanco do članstva v Zvezi komunistov, ni pa dokazal nepoznavanja metod, ki so jih razvili njegovi predhodniki v stari državi. Odločil se je, da bo vetrove, ki so pihali v jadra opozicije, preusmeril za svojo plovbo in da bo razveselil svoje sodržavljane. Najprej je - resda z zelo splošnimi besedami - potolažil podjetnike, ki so se pustili potolažiti. Šarec je, da mu ne bi bilo treba z barvo na dan, za zavrnitev kapitalistične miselnosti podjetnikov angažiral vladne in privladne levičarje. Ljudstvo je vedno veselo, če kdo bogatašem navije ušesa. Domiselnost Šarčeve politike se je izkazala tudi pri tem, da je nemudoma poslal svoje ministre na pogorišča bolnišnic in nad poplave v Ilirski Bistrici - tolažit državljane, da bo še vse dobro. Pri zasebnem šolstvu mu je prisočil na pomoč predsednik republike, ki je pripravil predsedniški posvet in dal možnost nekaterim posameznikom, da si dajo duška. Na pomoč je priskočila tudi nacionalna televizija, ki je objavila dolg intervju z glavnim oporečnikom ljubljanske medicine, dr. Markom Nočem.

 

Kljub neznatni okužbi z rdečimi zvezdami je predsednik vlade - v maniri izkušenega oblastnika - med Stanetom Dolancem, ki je odkritosrčno rekel, da so pri nas na oblasti komunisti, in Mitjo Ribičičem, ki je rekel, da so komunisti na oblasti in v opoziciji hkrati, izbral drugega.

 

 

POST SCRIPTUM

 

Slovensko veselico je v teh dneh pospešil zunanji minister Miro Cerar s predlogom, naj Slovenija tako kot ZDA in EU prizna predsednika venezuelskega parlamenta Guaidója za začasnega predsednika Venezuele, kar je diktator Nicolas Maduro primerjal s priznanjem Katalonije. Če zanemarimo dejstvo, da so Katalonci imeli referendum in da je Madrid poslal v zapor zaprisežene demokrate, je Cerarjeva poteza izziv za levi del Šarčeve koalicije, ki ima Katalonijo enako rada kot Nicolasa Madura, in kompliment za opozicijo, ki ima rajši Guaidója, vendar ne nasprotuje osamosvojitvi Katalonije.

 

OPOMBA

Winston Churchill je 5. marca 1946 v ameriškem Fultonu izrekel slavno ugotovitev: "Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa. Onstran te črte ležijo prestolnice starodavnih držav Srednje in Vzhodne Evrope. Varšava, Berlin, Praga, Dunaj, Budimpešta, Beograd, Bukarešta in Sofija, vsa ta slavna mesta in prebivalstva okrog njih ležijo v območju, ki ga moram imenovati sovjetsko, in so na tak ali drugačen način podvržena ne le sovjetskemu vplivu, ampak v veliki in pogosto naraščajoči meri kontrole iz Moskve."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
2
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
11
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
16
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
12
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938