Komentar

Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo

Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v tradicionalnem turobnem vzdušju podeljevali Prešernove nagrade, se spomnimo na vso nekulturo, ki smo jo doživeli in preživeli v zadnjem letu. Seznam je dolg. Ne pozabimo pa niti na ministra za kulturo, ki ga sicer nimamo. Pravičniki so ga z medijskim linčem odstranili, saj je kot šef od svojih zaposlenih nečloveško zahteval, naj hodijo v službo in tam tudi kaj delajo.

07.02.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   8. februar   kultura   France Prešeren   Demeter Bitenc   Prešernov sklad   Cankarjev dom   Vinko Möderndorfer

Foto: Mediaspeed

Praznik kulture v deželi nekulture brez ministra za kulturo je sam po sebi provokacija.

Zares, že dolgo nismo imeli toliko razlogov za žalovanje za slovensko kulturo. Smo namreč posebna nacija, narod kulture. To pomeni, da imamo uzakonjen državni praznik, nekakšen dan kulture, ki je dela prost dan. Pokloniti se kulturi v času diktature nekulture pa je posebno doživetje. Le kdo bi si mislil, da se bo v zadnjem letu nad "kulturni narod" zgrnilo toliko hudih preizkušenj. Kot da bi se vse začelo z odmevi na lansko podelitev Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ko je desno krilo desnice zaradi dveh nagrajenk povsem izgubilo pamet. Bolj ko smo jim kultivirani liberalci poskušali dopovedati, naj vendar ne raztrgajo nagrajenk, pač pa naj - če že morajo - svoj gnev stresajo nad podeljevalci, manj so nas slišali. Zaradi preluknjane slovenske razstave in umetniškega performansa dojenja psa je nastal vik in krik, ki še danes odmeva.

 

Zdi se, da je lanskoletna histerija ob dnevu slovenske nekulture povzročila določene posledice pri letošnjih nagrajencih, saj upravni odbor Prešernovega sklada tokrat ni tvegal s preveč provokativnimi odločitvami. Nasprotno, letos je previdno, takorekoč konservativno podelil obe Prešernovi nagradi in sedem nagrad Prešernovega sklada. Da ne bo spet cirkusa. Da bo ponovno vse po starem: Vinko Möderndorfer, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, bo lahko prebral svoj J'accuse, uperjen proti metafizičnim političnim likom, krivim tako za inferiorno stanje duha slovenske kulture, kot tudi za materialno siromaštvo tistih umetnikov oziroma kulturnikov, ki verjemejo, da je zanje do smrti dolžna skrbeti mati Država. In potem mu bodo, Möderndorferju namreč, v napol polni Gallusovi dvorani gromko ploskali, se spogledovali in prikimavali besedam, ki so jih v nekoliko preoblečeni formi že vsaj enkrat slišali.

 

Tisti, ki so upali, da bodo Prešernovo nagrado za življenjsko delo posthumno podelili lani umrlemu velikanu slovenskega filma Demetru Bitencu, so se lahko samo potiho ugriznili v ustnice. Ne gre to tako. Prešernove nagrade niso kar tako. Kdor misli, da člani upravnega odbora odločajo med različnimi kandidati, ki jih predlagajo posamezniki, društva, institucije oziroma t.i. civilna družba, bo samo debelo pogledal, ko bo izvedel resnico.

 

Za razkritje nenavadne procedure izbire oziroma odločanja o vsakoletnih nagrajencih je zaslužen Marijan Zlobec, ki je na svojem blogu prejšnji mesec objavil korespondenco z Möderndorferjem. Začelo se je tako, da ga je prijazno prosil za pojasnilo glede nominirancev za Prešernove nagrade. Koliko jih je bilo denimo letos in kdo so bili. Zlobec je hotel tudi poimenski seznam kandidatov ter podatek o tem, katera komisija je koga predlagala.

 

Odgovor, ki mu ga je poslal Vinko Möderndorfer, vas bo zagotovo presenetil, najbrž celo šokiral: 

 

"Prešernova nagrada ne pozna nominirancev. Zgolj nagrajence. Takšno je stališče Upravnega odbora, ki ga zastopam. Zakon o Prešernovi nagradi Upravnemu odboru ne daje pravice, da bi obelodanil imena kandidatov. Zgolj objavo imen prejemnikov nagrad. Nikakršnega pooblastila nimamo, da bi javno razkrivali imena umetnikov, katera so Upravnemu odboru posredovale strokovne komisije. To bi bilo tudi grobo kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov. Prešernove nagrade niso tekmovanje. Umetniki in njihove umetnosti ne tekmujejo med sabo."

 

 

Če morda niste razumeli: Prešernove nagrade se podeljujejo po nekem posebnem navdihu, ki ga omogoča zakonska ureditev. Člani upravnega odbora se sestanejo na klavzuri in podobno kot kardinali na papeških konklavah čakajo, da jih obsije spoznanje. Da se jim pred očmi pojavi podoba kulturnika, ki je kandidat. In ko se to zgodi, kandidat v trenutku postane nagrajenec, saj nima nobenega protikandidata. Zelo preprosto, mar ne?

 

Predstavljajte si, da bi Prešernove nagrade podeljevali po nekih normalnih, človeških in prav nič metafizičnih merilih; zamislite si, da bi bili kandidati javno znani in da bi šele na podelitvi v Cankarjevem domu dobili nagrajenca - priznam, skoraj se mi je zapisalo "zmagovalca".

 

Tega si enostavno ni moč zamisliti. Svečeniki templja slovenske kulture ne morejo dopustiti vdora posvetnega v božansko sfero, kjer se nagrade delijo po navdihu ozkega kroga ljudi, prepričanih, da so nezmotljivi. Zaradi tega so določeni ustvarjalci dobesedno obsojeni na prekletstvo izgona iz "slovenskega kulturniškega raja", v katerem vlada klanovska mentaliteta in kjer so umetniški dosežki lahko prepoznani kot vrhunski samo pod pogojem, da so tako odločili oziroma določili svečeniki templja slovenske kulture.

 

Ministrstvo za kulturo, ki je trenutno brez ministra in bo še nekaj časa brez njega, lahko mirno pripojimo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo, pa bo problem rešen. Huje bo za vse tiste reveže, ki se bodo udeležili "osrednje državne proslave" ob 8. februarju. Sploh ko bo govoril Möderndorfer. To bo inferno v tistih neudobnih sedežih Cankarjevega doma. Prisostvovati dogodku, ki še na televizijskem ekranu izgleda kot nacionalna sedmina po pogrebu kulture, bo letos resnično travmatično.

 

Moje sožalje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
17
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,690
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,407
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,498
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,270
05/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,610
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,631
07/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 1,131
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,214
09/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,992
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 820