Komentar

Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo

Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v tradicionalnem turobnem vzdušju podeljevali Prešernove nagrade, se spomnimo na vso nekulturo, ki smo jo doživeli in preživeli v zadnjem letu. Seznam je dolg. Ne pozabimo pa niti na ministra za kulturo, ki ga sicer nimamo. Pravičniki so ga z medijskim linčem odstranili, saj je kot šef od svojih zaposlenih nečloveško zahteval, naj hodijo v službo in tam tudi kaj delajo.

07.02.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   8. februar   kultura   France Prešeren   Demeter Bitenc   Prešernov sklad   Cankarjev dom   Vinko Möderndorfer

Foto: Mediaspeed

Praznik kulture v deželi nekulture brez ministra za kulturo je sam po sebi provokacija.

Zares, že dolgo nismo imeli toliko razlogov za žalovanje za slovensko kulturo. Smo namreč posebna nacija, narod kulture. To pomeni, da imamo uzakonjen državni praznik, nekakšen dan kulture, ki je dela prost dan. Pokloniti se kulturi v času diktature nekulture pa je posebno doživetje. Le kdo bi si mislil, da se bo v zadnjem letu nad "kulturni narod" zgrnilo toliko hudih preizkušenj. Kot da bi se vse začelo z odmevi na lansko podelitev Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ko je desno krilo desnice zaradi dveh nagrajenk povsem izgubilo pamet. Bolj ko smo jim kultivirani liberalci poskušali dopovedati, naj vendar ne raztrgajo nagrajenk, pač pa naj - če že morajo - svoj gnev stresajo nad podeljevalci, manj so nas slišali. Zaradi preluknjane slovenske razstave in umetniškega performansa dojenja psa je nastal vik in krik, ki še danes odmeva.

 

Zdi se, da je lanskoletna histerija ob dnevu slovenske nekulture povzročila določene posledice pri letošnjih nagrajencih, saj upravni odbor Prešernovega sklada tokrat ni tvegal s preveč provokativnimi odločitvami. Nasprotno, letos je previdno, takorekoč konservativno podelil obe Prešernovi nagradi in sedem nagrad Prešernovega sklada. Da ne bo spet cirkusa. Da bo ponovno vse po starem: Vinko Möderndorfer, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, bo lahko prebral svoj J'accuse, uperjen proti metafizičnim političnim likom, krivim tako za inferiorno stanje duha slovenske kulture, kot tudi za materialno siromaštvo tistih umetnikov oziroma kulturnikov, ki verjemejo, da je zanje do smrti dolžna skrbeti mati Država. In potem mu bodo, Möderndorferju namreč, v napol polni Gallusovi dvorani gromko ploskali, se spogledovali in prikimavali besedam, ki so jih v nekoliko preoblečeni formi že vsaj enkrat slišali.

 

Tisti, ki so upali, da bodo Prešernovo nagrado za življenjsko delo posthumno podelili lani umrlemu velikanu slovenskega filma Demetru Bitencu, so se lahko samo potiho ugriznili v ustnice. Ne gre to tako. Prešernove nagrade niso kar tako. Kdor misli, da člani upravnega odbora odločajo med različnimi kandidati, ki jih predlagajo posamezniki, društva, institucije oziroma t.i. civilna družba, bo samo debelo pogledal, ko bo izvedel resnico.

 

Za razkritje nenavadne procedure izbire oziroma odločanja o vsakoletnih nagrajencih je zaslužen Marijan Zlobec, ki je na svojem blogu prejšnji mesec objavil korespondenco z Möderndorferjem. Začelo se je tako, da ga je prijazno prosil za pojasnilo glede nominirancev za Prešernove nagrade. Koliko jih je bilo denimo letos in kdo so bili. Zlobec je hotel tudi poimenski seznam kandidatov ter podatek o tem, katera komisija je koga predlagala.

 

Odgovor, ki mu ga je poslal Vinko Möderndorfer, vas bo zagotovo presenetil, najbrž celo šokiral: 

 

"Prešernova nagrada ne pozna nominirancev. Zgolj nagrajence. Takšno je stališče Upravnega odbora, ki ga zastopam. Zakon o Prešernovi nagradi Upravnemu odboru ne daje pravice, da bi obelodanil imena kandidatov. Zgolj objavo imen prejemnikov nagrad. Nikakršnega pooblastila nimamo, da bi javno razkrivali imena umetnikov, katera so Upravnemu odboru posredovale strokovne komisije. To bi bilo tudi grobo kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov. Prešernove nagrade niso tekmovanje. Umetniki in njihove umetnosti ne tekmujejo med sabo."

 

 

Če morda niste razumeli: Prešernove nagrade se podeljujejo po nekem posebnem navdihu, ki ga omogoča zakonska ureditev. Člani upravnega odbora se sestanejo na klavzuri in podobno kot kardinali na papeških konklavah čakajo, da jih obsije spoznanje. Da se jim pred očmi pojavi podoba kulturnika, ki je kandidat. In ko se to zgodi, kandidat v trenutku postane nagrajenec, saj nima nobenega protikandidata. Zelo preprosto, mar ne?

 

Predstavljajte si, da bi Prešernove nagrade podeljevali po nekih normalnih, človeških in prav nič metafizičnih merilih; zamislite si, da bi bili kandidati javno znani in da bi šele na podelitvi v Cankarjevem domu dobili nagrajenca - priznam, skoraj se mi je zapisalo "zmagovalca".

 

Tega si enostavno ni moč zamisliti. Svečeniki templja slovenske kulture ne morejo dopustiti vdora posvetnega v božansko sfero, kjer se nagrade delijo po navdihu ozkega kroga ljudi, prepričanih, da so nezmotljivi. Zaradi tega so določeni ustvarjalci dobesedno obsojeni na prekletstvo izgona iz "slovenskega kulturniškega raja", v katerem vlada klanovska mentaliteta in kjer so umetniški dosežki lahko prepoznani kot vrhunski samo pod pogojem, da so tako odločili oziroma določili svečeniki templja slovenske kulture.

 

Ministrstvo za kulturo, ki je trenutno brez ministra in bo še nekaj časa brez njega, lahko mirno pripojimo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo, pa bo problem rešen. Huje bo za vse tiste reveže, ki se bodo udeležili "osrednje državne proslave" ob 8. februarju. Sploh ko bo govoril Möderndorfer. To bo inferno v tistih neudobnih sedežih Cankarjevega doma. Prisostvovati dogodku, ki še na televizijskem ekranu izgleda kot nacionalna sedmina po pogrebu kulture, bo letos resnično travmatično.

 

Moje sožalje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,402
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,328
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,387
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,694
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,297
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333