Komentar

Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo

Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v tradicionalnem turobnem vzdušju podeljevali Prešernove nagrade, se spomnimo na vso nekulturo, ki smo jo doživeli in preživeli v zadnjem letu. Seznam je dolg. Ne pozabimo pa niti na ministra za kulturo, ki ga sicer nimamo. Pravičniki so ga z medijskim linčem odstranili, saj je kot šef od svojih zaposlenih nečloveško zahteval, naj hodijo v službo in tam tudi kaj delajo.

07.02.2019 00:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   8. februar   kultura   France Prešeren   Demeter Bitenc   Prešernov sklad   Cankarjev dom   Vinko Möderndorfer

Foto: Mediaspeed

Praznik kulture v deželi nekulture brez ministra za kulturo je sam po sebi provokacija.

Zares, že dolgo nismo imeli toliko razlogov za žalovanje za slovensko kulturo. Smo namreč posebna nacija, narod kulture. To pomeni, da imamo uzakonjen državni praznik, nekakšen dan kulture, ki je dela prost dan. Pokloniti se kulturi v času diktature nekulture pa je posebno doživetje. Le kdo bi si mislil, da se bo v zadnjem letu nad "kulturni narod" zgrnilo toliko hudih preizkušenj. Kot da bi se vse začelo z odmevi na lansko podelitev Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada, ko je desno krilo desnice zaradi dveh nagrajenk povsem izgubilo pamet. Bolj ko smo jim kultivirani liberalci poskušali dopovedati, naj vendar ne raztrgajo nagrajenk, pač pa naj - če že morajo - svoj gnev stresajo nad podeljevalci, manj so nas slišali. Zaradi preluknjane slovenske razstave in umetniškega performansa dojenja psa je nastal vik in krik, ki še danes odmeva.

 

Zdi se, da je lanskoletna histerija ob dnevu slovenske nekulture povzročila določene posledice pri letošnjih nagrajencih, saj upravni odbor Prešernovega sklada tokrat ni tvegal s preveč provokativnimi odločitvami. Nasprotno, letos je previdno, takorekoč konservativno podelil obe Prešernovi nagradi in sedem nagrad Prešernovega sklada. Da ne bo spet cirkusa. Da bo ponovno vse po starem: Vinko Möderndorfer, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, bo lahko prebral svoj J'accuse, uperjen proti metafizičnim političnim likom, krivim tako za inferiorno stanje duha slovenske kulture, kot tudi za materialno siromaštvo tistih umetnikov oziroma kulturnikov, ki verjemejo, da je zanje do smrti dolžna skrbeti mati Država. In potem mu bodo, Möderndorferju namreč, v napol polni Gallusovi dvorani gromko ploskali, se spogledovali in prikimavali besedam, ki so jih v nekoliko preoblečeni formi že vsaj enkrat slišali.

 

Tisti, ki so upali, da bodo Prešernovo nagrado za življenjsko delo posthumno podelili lani umrlemu velikanu slovenskega filma Demetru Bitencu, so se lahko samo potiho ugriznili v ustnice. Ne gre to tako. Prešernove nagrade niso kar tako. Kdor misli, da člani upravnega odbora odločajo med različnimi kandidati, ki jih predlagajo posamezniki, društva, institucije oziroma t.i. civilna družba, bo samo debelo pogledal, ko bo izvedel resnico.

 

Za razkritje nenavadne procedure izbire oziroma odločanja o vsakoletnih nagrajencih je zaslužen Marijan Zlobec, ki je na svojem blogu prejšnji mesec objavil korespondenco z Möderndorferjem. Začelo se je tako, da ga je prijazno prosil za pojasnilo glede nominirancev za Prešernove nagrade. Koliko jih je bilo denimo letos in kdo so bili. Zlobec je hotel tudi poimenski seznam kandidatov ter podatek o tem, katera komisija je koga predlagala.

 

Odgovor, ki mu ga je poslal Vinko Möderndorfer, vas bo zagotovo presenetil, najbrž celo šokiral: 

 

"Prešernova nagrada ne pozna nominirancev. Zgolj nagrajence. Takšno je stališče Upravnega odbora, ki ga zastopam. Zakon o Prešernovi nagradi Upravnemu odboru ne daje pravice, da bi obelodanil imena kandidatov. Zgolj objavo imen prejemnikov nagrad. Nikakršnega pooblastila nimamo, da bi javno razkrivali imena umetnikov, katera so Upravnemu odboru posredovale strokovne komisije. To bi bilo tudi grobo kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov. Prešernove nagrade niso tekmovanje. Umetniki in njihove umetnosti ne tekmujejo med sabo."

 

 

Če morda niste razumeli: Prešernove nagrade se podeljujejo po nekem posebnem navdihu, ki ga omogoča zakonska ureditev. Člani upravnega odbora se sestanejo na klavzuri in podobno kot kardinali na papeških konklavah čakajo, da jih obsije spoznanje. Da se jim pred očmi pojavi podoba kulturnika, ki je kandidat. In ko se to zgodi, kandidat v trenutku postane nagrajenec, saj nima nobenega protikandidata. Zelo preprosto, mar ne?

 

Predstavljajte si, da bi Prešernove nagrade podeljevali po nekih normalnih, človeških in prav nič metafizičnih merilih; zamislite si, da bi bili kandidati javno znani in da bi šele na podelitvi v Cankarjevem domu dobili nagrajenca - priznam, skoraj se mi je zapisalo "zmagovalca".

 

Tega si enostavno ni moč zamisliti. Svečeniki templja slovenske kulture ne morejo dopustiti vdora posvetnega v božansko sfero, kjer se nagrade delijo po navdihu ozkega kroga ljudi, prepričanih, da so nezmotljivi. Zaradi tega so določeni ustvarjalci dobesedno obsojeni na prekletstvo izgona iz "slovenskega kulturniškega raja", v katerem vlada klanovska mentaliteta in kjer so umetniški dosežki lahko prepoznani kot vrhunski samo pod pogojem, da so tako odločili oziroma določili svečeniki templja slovenske kulture.

 

Ministrstvo za kulturo, ki je trenutno brez ministra in bo še nekaj časa brez njega, lahko mirno pripojimo ministrstvu za izobraževanje, znanost in šolstvo, pa bo problem rešen. Huje bo za vse tiste reveže, ki se bodo udeležili "osrednje državne proslave" ob 8. februarju. Sploh ko bo govoril Möderndorfer. To bo inferno v tistih neudobnih sedežih Cankarjevega doma. Prisostvovati dogodku, ki še na televizijskem ekranu izgleda kot nacionalna sedmina po pogrebu kulture, bo letos resnično travmatično.

 

Moje sožalje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,895
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,404
03/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,769
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,287
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,020
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 753
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605