Razkrivamo

537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?

Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor je lahko zaskrbljujoča ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor. Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, vendar ni prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako velja tudi za nepojasnjeno, 200-milijonsko povečanje subvencij zasebnikom in transferjev raznim organizacijam (javnim agencijam, občinam ipd.)

10.02.2019 23:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   ministrstvo za finance   NLB   presežek   rebalans   trošarine   tranferi

Foto: arhiv portal+

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (jeseni 2017).

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oziroma javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj "optimistične", kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance. Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna, kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na ministrstvu bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam pa sem odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene.

 

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (sicer že jeseni 2017). Ob predstavitvi lanskih rezultatov so predstavniki finančnega ministrstva izpostavili dve ključni postavki, ki sta vplivali na toliko boljši rezultat.

 

Prvo večje odstopanje so prejete dividende od NLB v višini 270,6 milijona evrov, drugo pa je povračilo zadržanih sredstev iz proračuna EU v višini 168 milijonov evrov. Gre za enkratne prilive v lanskem letu, ki ne pomenijo trajnega dviga prihodkov proračuna. Ti prilivi menda tudi niso bili načrtovani v sprejetem proračunskem dokumentu jeseni 2017. Na tiskovni konferenci ministrstva za finance je bilo zato pojasnjeno (če sem pravilno ujel), da bi bil lanski proračunski presežek brez teh prilivov pravzaprav dokaj podoben sprejetemu načrtu. To tudi drži - brez teh dodatnih prilivov bi bilo lanskega presežka 98 milijonov evrov, kar je dokaj blizu 51 milijonov presežka iz načrta. Vseeno pa bi se ob tej, na koncu relativno manjši razliki, težko strinjal, da je bilo načrtovanje javnih financ na ministrstvu blizu dejanskim gibanjem.

 

Seveda danes redko kdo sploh gleda, kakšen je bil sprejet proračun za 2018, a podrobnejši vpogled v podatke pokaže, da se je v proračun lani steklo:

 

* kar 151 milijonov evrov več DDV kot so načrtovali na ministrstvu (prilivi so se glede na leto 2017 povečali za 7%, načrtovali pa so le 3 % rasti),

 

* 131 milijonov evrov je bilo lani več pobrane dohodnine,

 

* za pokrivanje primanjkljaja na pokojninski blagajni pa je proračun lani namenil celo 174 milijonov evrov manj, kot pa so predvidevali (skupnih transferjev v sklade socialnega zavarovanja je bilo "le" 1.145 milijonov evrov namesto 1.319 milijonov po sprejetem proračunskem dokumentu).

 

 

Načrtovalci so torej samo pri navedenih treh postavkah zgrešili za 456 milijonov evrov. Proračun bi torej tudi brez zgoraj omenjenih enkratnih prilivov lani izkazal preko 500 milijonov evrov presežka. Gre za številko, ki vsekakor ni zanemarljiva, ni "enkratni priliv" (kot velja za dividende NLB) in je seveda pomembno izboljšala proračunsko sliko. Milo rečeno so bili vsaj približno takšni prilivi vseeno kar pričakovani - zakaj pa jih je ministrstvo spregledalo, pa je že drugo vprašanje.

 

Seveda se bo bralec sedaj vprašal, kje pa se je potem "izgubilo" teh 456 milijonov evrov, da na koncu presežka iz tega naslova ni bilo? Razlika izhaja iz načrta priliva sredstev iz EU, za katere je finančno ministrstvo predvidelo, da bo znašali kar 1,1 milijarde evrov. Dejanski priliv (če odštejemo še omenjenih 168 milijonov, za katere pravijo, da se nanašajo na zadržana sredstva iz preteklega leta) pa je bil le 626 milijonov evrov - ali 485 milijonov evrov manj (!) od pričakovanj. Tu se je pravzaprav "izgubilo" omenjenih skoraj pol milijarde boljših prilivov - in proračunske razlike so bile skoraj izravnane. Ob tem je bilo sicer tudi še nekaj drugih razlik, a niso bile toliko vplivne kot navedene (edino - zaradi izpada EU sredstev je bilo tudi 123 milijonov manj investicij). Seveda teh razlik finančno ministrstvo ni želelo izpostavljati, a če že sprejemamo proračunske dokumente, najbrž ni odveč, če pogledamo vsaj ključne razlike in nanje opozorimo.

 

Ob tem bi omenil samo še eno zanimivo "podrobnost". Kot rečeno, je lani NLB pred prodajo izplačala 270 milijonov evrov dividend in teoretično bi bila banka lahko prodana za teh 270 milijonov dražje, če do izplačila ne bi prišlo - omenjeni znesek bi potem država dobila preko kupnine. Da so se odločili za dividende, je bilo z javnofinančnega vidika vsekakor zelo pravilno, saj gredo dividende med proračunske prilive, kupnina pa ne. Z likvidnostnega vidika sicer ni razlike (če bi prodajali celotno banko), z vidika izkazovanja rezultata javnih financ pa velika.

 

Pri prodaji pa so morali na finančnem ministrstvu upoštevati še en zakon, in sicer, da gre 10 % kupnine v Demografski sklad - DRS (naslednik KAD-a, ko bo ustanovljen). Od 670 milijonov evrov kupnine je tako država neposredno prejela 603 milijone (in na primer vrnila javni dolg), 67 milijonov pa bo nakazanih v omenjeni sklad. Zanimivo pri tej transakciji je to, da seveda kupnina v skladu s pravili vodenja javnih financ ne gre med proračunske prilive - omenjenih 67 milijonov, odtegnjenih za DRS, pa je "moral" proračun izkazati kot proračunski odhodek (!).

 

Ne dvomim, da so takšna veljavna pravila, a najbrž se boste strinjali da gre za zelo nelogično rešitev in prikazovanje. Brez tega tudi "enkratnega" dogodka, bi bil lanski presežek čez 600 milijonov evrov. Še dobro, da nismo sprejeli zakona po katerem bi vse kupnine od državnih podjetij namenjali v Demografski sklad (kar sicer podpiram), saj bi ob prilivu npr. milijarde od prodaje NLB namesto prihodkov izkazali tolikšen proračunski odhodek (!).

 

Iz česa pa izhajajo nekaj stomilijonske razlike med mojo oceno letošnjega proračunskega presežka in sprejetim rebalansom proračuna v višini blizu 200 milijonov evrov? V večini postavk so se moja pričakovanj kar ujela z načrti, ki jih je kasneje sprejela vlada, pri štiri sklopih pa je vlada sprejela, da bo proračunski rezultat za skoraj 500 milijonov evrov slabši. Mogoče to drži (bomo videli konec leta ali že tudi prej), a gre za odločitve, ki v javnosti niso bile  predstavljene oz. pojasnjene, imajo pa pomemben vpliv na proračunska gibanja.

 

Eden najpomembnejših izdatkov proračuna so plače javnih uslužbencev ter izdatki za blago in storitve (predstavljajo preko 40 % vseh izdatkov proračuna). Vemo, da je bil sprejet dogovor s sindikati o zvišanju plač, a razumljeno je bilo, da bo to v letošnjem letu pomenilo neko normalno povečanje tri do štiri odstotke. Skupaj s pričakovano rastjo zaposlenih sem ocenjeval rast teh izdatkov na okoli 5 odstotkov - po sprejetem rebalansu pa naj izdatki za plače ter tudi izdatki za blago letos porasli kar za okoli 8 %. Če se bo to res zgodilo, je ta skok glede na ekonomske razmere vseeno za kako odstotno točko ali dve previsok. V svojih dosedanjih izračunih sem sicer zagovarjal povišanje, a do nekih 5 %, ne pa toliko na gospodarsko rastjo. Razlika iz tega naslova je okoli 150 milijonov nižji proračunski presežek, kot so bile moje ocene.

 

Naslednja izjemna številka, o katerih kakih pojasnil nismo slišali, je povečanje izdatkov za "subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom" v višini preko 100 milijonov evrov oziroma za tretjino več kot lani. Zanimivo, da je že lanski proračun predvideval, da bodo ti izdatki porasli za podoben znesek, a se to ni zgodilo. Največji del teh izdatkov so kompleksne subvencije kmetijstvu, kaj pa se bo letos zgodilo, da jih je potrebno tako močno povečati, pa ni znano.

 

Tretji nekako nepričakovan dodatni izdatek, prav tako v višini okoli 100 milijonov ali skoraj tretjino več, pa so transferi raznim organizacijam (nepridobitne organizacije in ustanove, javne agencije, občine ...). Gre za porast izdatkov, ki imajo mogoče nek svoj razlog, a bodo prav tako močno poslabšali sicer ugodno proračunsko sliko.

 

Zadnja večja razlika pa je na prihodkovni strani. Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da bodo letošnji davki na potrošnjo (DDV, trošarine in ostalo) porasli le za 3,4 % in ne za okoli 6 odstotkov, kot naj bi bila predvidena nominalna rast letošnje potrošnje (zadnja ocena UMAR). To "previdnejše" načrtovanje zmanjša prilive za dobrih 100 milijonov evrov. Zaradi negotovosti je takšen pristop mogoče celo upravičen, vseeno pa preseneča podatek o trošarinah, ki naj bi jih ponovno zbrali manj (- 1,1 %), podobno, kot se je to zgodilo lansko leto glede na predlansko.

 

V preteklem letu je bilo to posledica nižje trošarine na goriva. Zaradi rasti nabavnih cen goriv se je država maja lani odločila in znižala trošarine za tri oz. štiri cente za liter, kar se je odrazilo v 4-odstotni nižji obdavčitvi s trošarino in ustrezno nižjimi proračunskimi prilivi (trošarine od tobaka in alkohola so se povečale). Mogoče je s takšnim planiranjem vlada nakazala, da bo letos trošarine na goriva še dodatno znižala, a kakih informacij o tem ni bilo (bolj so prisotni  predlogi o kakem povišanju trošarin).

 

Na osnovi razpoložljivih informacij je bila torej upravičena ocena, da bo letošnji proračunski rezultat celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor pa lahko zaskrbljuje ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor (o takšni obremenitvi se ni govorilo).

 

Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, ni pa prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako pa velja za nepojasnjeno 200-milijonsko povečanje (tretjinsko) navedenih subvencij in transferjev. Kljub ugodnejšim prihodkovnim gibanjem (zaradi solidne rasti ter nespremenjenih davčnih obremenitvah), ni bilo potrebe, da se to večinoma tudi potroši. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo nekaj več vsebinskega pojasnila največjih odstopanj, ki jih omenjam. A to kaže, da bi zahtevalo prevelik napor na vseh nivojih (strokovnih in političnih) - ali pa so to namenoma zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
0
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,839
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,193
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,692
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,354
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,982
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,548
07/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,325
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 988
09/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 844
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 895