Razkrivamo

537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?

Letošnji proračunski rezultat bo celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor je lahko zaskrbljujoča ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor. Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, vendar ni prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako velja tudi za nepojasnjeno, 200-milijonsko povečanje subvencij zasebnikom in transferjev raznim organizacijam (javnim agencijam, občinam ipd.)

10.02.2019 23:53
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   proračun   ministrstvo za finance   NLB   presežek   rebalans   trošarine   tranferi

Foto: arhiv portal+

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (jeseni 2017).

V zadnjem obdobju sem napisal nekaj tekstov na temo proračuna oziroma javnih financ in moje ocene so bile praviloma bolj "optimistične", kot so pričakovanja in načrti Ministrstva za finance. Seveda me je zanimalo, od kje te razlike in koliko so utemeljene. Pred dnevi smo namreč dobili prve podatke o gibanju javnih financ v lanskem letu, na vladi pa je bil sprejet tudi rebalans proračuna za letošnje leto. Pri obeh podatkih bo sicer lahko prišlo v končni verziji do kakšnih manjših korekcij, a bistveno najbrž ne. Zato je zanimivo pogledati, v katerem delu so pričakovanja strokovnih služb drugačna, kot so bila moja predvidevanja. Seveda imajo na ministrstvu bistveno boljše vire in poznavanje razmer, sam pa sem odvisen samo od javno objavljenih podatkov o proračunu ter drugih, vzporednih informacij o državnih politikah. Ravno to različno izhodišče pa pravzaprav omogoča še lažje ocenjevanje in primerjave ter opozarja na razlike, ki niso posebej izpostavljene.

 

Lanski proračun zaenkrat torej izkazuje 537 milijonov evrov presežka ali skoraj 500 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunskem dokumentu (sicer že jeseni 2017). Ob predstavitvi lanskih rezultatov so predstavniki finančnega ministrstva izpostavili dve ključni postavki, ki sta vplivali na toliko boljši rezultat.

 

Prvo večje odstopanje so prejete dividende od NLB v višini 270,6 milijona evrov, drugo pa je povračilo zadržanih sredstev iz proračuna EU v višini 168 milijonov evrov. Gre za enkratne prilive v lanskem letu, ki ne pomenijo trajnega dviga prihodkov proračuna. Ti prilivi menda tudi niso bili načrtovani v sprejetem proračunskem dokumentu jeseni 2017. Na tiskovni konferenci ministrstva za finance je bilo zato pojasnjeno (če sem pravilno ujel), da bi bil lanski proračunski presežek brez teh prilivov pravzaprav dokaj podoben sprejetemu načrtu. To tudi drži - brez teh dodatnih prilivov bi bilo lanskega presežka 98 milijonov evrov, kar je dokaj blizu 51 milijonov presežka iz načrta. Vseeno pa bi se ob tej, na koncu relativno manjši razliki, težko strinjal, da je bilo načrtovanje javnih financ na ministrstvu blizu dejanskim gibanjem.

 

Seveda danes redko kdo sploh gleda, kakšen je bil sprejet proračun za 2018, a podrobnejši vpogled v podatke pokaže, da se je v proračun lani steklo:

 

* kar 151 milijonov evrov več DDV kot so načrtovali na ministrstvu (prilivi so se glede na leto 2017 povečali za 7%, načrtovali pa so le 3 % rasti),

 

* 131 milijonov evrov je bilo lani več pobrane dohodnine,

 

* za pokrivanje primanjkljaja na pokojninski blagajni pa je proračun lani namenil celo 174 milijonov evrov manj, kot pa so predvidevali (skupnih transferjev v sklade socialnega zavarovanja je bilo "le" 1.145 milijonov evrov namesto 1.319 milijonov po sprejetem proračunskem dokumentu).

 

 

Načrtovalci so torej samo pri navedenih treh postavkah zgrešili za 456 milijonov evrov. Proračun bi torej tudi brez zgoraj omenjenih enkratnih prilivov lani izkazal preko 500 milijonov evrov presežka. Gre za številko, ki vsekakor ni zanemarljiva, ni "enkratni priliv" (kot velja za dividende NLB) in je seveda pomembno izboljšala proračunsko sliko. Milo rečeno so bili vsaj približno takšni prilivi vseeno kar pričakovani - zakaj pa jih je ministrstvo spregledalo, pa je že drugo vprašanje.

 

Seveda se bo bralec sedaj vprašal, kje pa se je potem "izgubilo" teh 456 milijonov evrov, da na koncu presežka iz tega naslova ni bilo? Razlika izhaja iz načrta priliva sredstev iz EU, za katere je finančno ministrstvo predvidelo, da bo znašali kar 1,1 milijarde evrov. Dejanski priliv (če odštejemo še omenjenih 168 milijonov, za katere pravijo, da se nanašajo na zadržana sredstva iz preteklega leta) pa je bil le 626 milijonov evrov - ali 485 milijonov evrov manj (!) od pričakovanj. Tu se je pravzaprav "izgubilo" omenjenih skoraj pol milijarde boljših prilivov - in proračunske razlike so bile skoraj izravnane. Ob tem je bilo sicer tudi še nekaj drugih razlik, a niso bile toliko vplivne kot navedene (edino - zaradi izpada EU sredstev je bilo tudi 123 milijonov manj investicij). Seveda teh razlik finančno ministrstvo ni želelo izpostavljati, a če že sprejemamo proračunske dokumente, najbrž ni odveč, če pogledamo vsaj ključne razlike in nanje opozorimo.

 

Ob tem bi omenil samo še eno zanimivo "podrobnost". Kot rečeno, je lani NLB pred prodajo izplačala 270 milijonov evrov dividend in teoretično bi bila banka lahko prodana za teh 270 milijonov dražje, če do izplačila ne bi prišlo - omenjeni znesek bi potem država dobila preko kupnine. Da so se odločili za dividende, je bilo z javnofinančnega vidika vsekakor zelo pravilno, saj gredo dividende med proračunske prilive, kupnina pa ne. Z likvidnostnega vidika sicer ni razlike (če bi prodajali celotno banko), z vidika izkazovanja rezultata javnih financ pa velika.

 

Pri prodaji pa so morali na finančnem ministrstvu upoštevati še en zakon, in sicer, da gre 10 % kupnine v Demografski sklad - DRS (naslednik KAD-a, ko bo ustanovljen). Od 670 milijonov evrov kupnine je tako država neposredno prejela 603 milijone (in na primer vrnila javni dolg), 67 milijonov pa bo nakazanih v omenjeni sklad. Zanimivo pri tej transakciji je to, da seveda kupnina v skladu s pravili vodenja javnih financ ne gre med proračunske prilive - omenjenih 67 milijonov, odtegnjenih za DRS, pa je "moral" proračun izkazati kot proračunski odhodek (!).

 

Ne dvomim, da so takšna veljavna pravila, a najbrž se boste strinjali da gre za zelo nelogično rešitev in prikazovanje. Brez tega tudi "enkratnega" dogodka, bi bil lanski presežek čez 600 milijonov evrov. Še dobro, da nismo sprejeli zakona po katerem bi vse kupnine od državnih podjetij namenjali v Demografski sklad (kar sicer podpiram), saj bi ob prilivu npr. milijarde od prodaje NLB namesto prihodkov izkazali tolikšen proračunski odhodek (!).

 

Iz česa pa izhajajo nekaj stomilijonske razlike med mojo oceno letošnjega proračunskega presežka in sprejetim rebalansom proračuna v višini blizu 200 milijonov evrov? V večini postavk so se moja pričakovanj kar ujela z načrti, ki jih je kasneje sprejela vlada, pri štiri sklopih pa je vlada sprejela, da bo proračunski rezultat za skoraj 500 milijonov evrov slabši. Mogoče to drži (bomo videli konec leta ali že tudi prej), a gre za odločitve, ki v javnosti niso bile  predstavljene oz. pojasnjene, imajo pa pomemben vpliv na proračunska gibanja.

 

Eden najpomembnejših izdatkov proračuna so plače javnih uslužbencev ter izdatki za blago in storitve (predstavljajo preko 40 % vseh izdatkov proračuna). Vemo, da je bil sprejet dogovor s sindikati o zvišanju plač, a razumljeno je bilo, da bo to v letošnjem letu pomenilo neko normalno povečanje tri do štiri odstotke. Skupaj s pričakovano rastjo zaposlenih sem ocenjeval rast teh izdatkov na okoli 5 odstotkov - po sprejetem rebalansu pa naj izdatki za plače ter tudi izdatki za blago letos porasli kar za okoli 8 %. Če se bo to res zgodilo, je ta skok glede na ekonomske razmere vseeno za kako odstotno točko ali dve previsok. V svojih dosedanjih izračunih sem sicer zagovarjal povišanje, a do nekih 5 %, ne pa toliko na gospodarsko rastjo. Razlika iz tega naslova je okoli 150 milijonov nižji proračunski presežek, kot so bile moje ocene.

 

Naslednja izjemna številka, o katerih kakih pojasnil nismo slišali, je povečanje izdatkov za "subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom" v višini preko 100 milijonov evrov oziroma za tretjino več kot lani. Zanimivo, da je že lanski proračun predvideval, da bodo ti izdatki porasli za podoben znesek, a se to ni zgodilo. Največji del teh izdatkov so kompleksne subvencije kmetijstvu, kaj pa se bo letos zgodilo, da jih je potrebno tako močno povečati, pa ni znano.

 

Tretji nekako nepričakovan dodatni izdatek, prav tako v višini okoli 100 milijonov ali skoraj tretjino več, pa so transferi raznim organizacijam (nepridobitne organizacije in ustanove, javne agencije, občine ...). Gre za porast izdatkov, ki imajo mogoče nek svoj razlog, a bodo prav tako močno poslabšali sicer ugodno proračunsko sliko.

 

Zadnja večja razlika pa je na prihodkovni strani. Ministrstvo za finance je namreč ocenilo, da bodo letošnji davki na potrošnjo (DDV, trošarine in ostalo) porasli le za 3,4 % in ne za okoli 6 odstotkov, kot naj bi bila predvidena nominalna rast letošnje potrošnje (zadnja ocena UMAR). To "previdnejše" načrtovanje zmanjša prilive za dobrih 100 milijonov evrov. Zaradi negotovosti je takšen pristop mogoče celo upravičen, vseeno pa preseneča podatek o trošarinah, ki naj bi jih ponovno zbrali manj (- 1,1 %), podobno, kot se je to zgodilo lansko leto glede na predlansko.

 

V preteklem letu je bilo to posledica nižje trošarine na goriva. Zaradi rasti nabavnih cen goriv se je država maja lani odločila in znižala trošarine za tri oz. štiri cente za liter, kar se je odrazilo v 4-odstotni nižji obdavčitvi s trošarino in ustrezno nižjimi proračunskimi prilivi (trošarine od tobaka in alkohola so se povečale). Mogoče je s takšnim planiranjem vlada nakazala, da bo letos trošarine na goriva še dodatno znižala, a kakih informacij o tem ni bilo (bolj so prisotni  predlogi o kakem povišanju trošarin).

 

Na osnovi razpoložljivih informacij je bila torej upravičena ocena, da bo letošnji proračunski rezultat celo višji od lanskih, tudi brez enkratnih proračunskih prihodkov, kot smo imeli lansko leto. Sprejeti rebalans je na eni strani nižji zaradi previdnosti pri načrtovanju prihodkov, kar ni nič napačno, če se bo na koncu pokazal dodatni presežek. Vsekakor pa lahko zaskrbljuje ocena, če je bilo res dogovorjeno kar 8 % povečanje izdatkov za javni sektor (o takšni obremenitvi se ni govorilo).

 

Nisem zagovornik pavšalnega govorjenja o preobsežnemu javnemu sektorju, ni pa prav, da se niso odkrito pojasnili konkretni učinki dogovorov na javne finance. Enako pa velja za nepojasnjeno 200-milijonsko povečanje (tretjinsko) navedenih subvencij in transferjev. Kljub ugodnejšim prihodkovnim gibanjem (zaradi solidne rasti ter nespremenjenih davčnih obremenitvah), ni bilo potrebe, da se to večinoma tudi potroši. Najmanj, kar bi pričakovali, bi bilo nekaj več vsebinskega pojasnila največjih odstopanj, ki jih omenjam. A to kaže, da bi zahtevalo prevelik napor na vseh nivojih (strokovnih in političnih) - ali pa so to namenoma zanemarili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
10
10.06.2019 01:04
V letu pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Združenih državah 3. novembra 2020, je še vse odprto. Michael Wolff, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intenziven študij na arestantski univerzi obsega vse znanje človeštva
2
08.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
32
07.06.2019 00:59
Objavljamo kazensko ovadbo zoper bivšega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in četverico njegovih namestnikov: ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
0
06.06.2019 16:02
Spoštovani, skladno s 26. členom Zakona o medijih, zahtevam objavo popravka na objavljen članek v vašem mediu, z dne 22.5.2019, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slikanica o tem, kako smo zaradi stroškov upokojencev postali javnofinančno najbolj problematična članica EU
8
05.06.2019 21:00
Besedo slikanica uporabljam zato, ker je ves prikaz pretežno v obliki slik (grafikonov). Na njih so podatki za obdobje ... Več.
Piše: Bine Kordež
Otroci so se v peskovniku namesto z mivko igrali z azbestom, njihovi starši so v azbestnih vrečah hranili krompir za ozimnico
6
04.06.2019 21:00
Zgodba o azbestozi, ki jo je prejšnji mesec odprl naš portal, bo na srečo ponovno pridobila prepotrebno medijsko in javno ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Čast in pogum: "Sposobni smo obsojati fašizem in nacionalsocializem, ne zmoremo pa odklanjati komunizma in njegovih zločinov."
11
03.06.2019 22:00
V slovenski javnosti in tudi pri nekaterih politikih lahko zasledimo zaskrbljujoč diskurz t. i. komunističnih konzervativcev o ... Več.
Piše: Renato Podbersič
"Prišla je tista gospodična; vprašuje za vas; tista vitka, visoka, temnolasa."
0
01.06.2019 16:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo šesti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Če bo Rok Čeferin izvoljen za ustavnega sodnika, bo imela odvetniška pisarna Čeferin na Beethovnovi že dva "svoja" ustavna sodnika!
7
30.05.2019 23:30
Predsednik republike Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o novem ustavnem sodniku, ki bo funkcijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko bodo sloni leteli, predvidoma oktobra letos, bo Miro Cerar morda odstopil
27
28.05.2019 22:15
Kdor je mislil, da bo Miro Cerar včeraj ob pol petih popoldne odstopil, se je zmotil. SMC je namreč napovedala, da bo njen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Zoper ljudstva stenic ni obrambe, ker se ti hudiči znajo spuščati tudi s stropa ko padalci."
1
26.05.2019 10:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo peti odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za izbor ... Več.
Piše: Uredništvo
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
12
24.05.2019 23:59
V dveh nadaljevanjih objavljamo podrobnosti škandala, ki je pred dnevi pretresel avstrijsko politiko, povzročil izgon ... Več.
Piše: Uredništvo
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
11
23.05.2019 21:15
Na zunanje ministrstvo je 15. aprila prispela zahteva po dostopu do informacije javnega značaja, s katero je slovenski državljan ... Več.
Piše: Uredništvo
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
16
22.05.2019 22:45
Jamrajo, da propadajo, imajo pa največjo rast prihodkov , je povedal naš vir. Lokalna radijska mreža, ki jo je ustanovil ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,402
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,328
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,387
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,694
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,297
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333