Komentar

Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše

Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina. Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

10.02.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mark Rotko   razstava   Dunaj   ekspresionizem   ZDA   umetnost

Raziskava nezavednega skozi svet umetnosti je eden največjih izumov XX. stoletja.

Današnje besedilo je namenjeno premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti na Dunaju napovedujejo pregledno razstavo slikarja Marka Rothka. Odprli jo bodo naslednji mesec v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju). Z dunajsko razstavo se nam najavlja velik pregled Rothkovih slik iz časa, ko je imela pigmentirana slika še globok religiozen smisel. Že skoraj pol stoletja njen pomen izginja. Ljudje bodo seveda še vsaj stoletje ali dve polnili svoje stanovanjske votline s slikami, toda imele bodo le vlogo okrasja, ne pa več totemskega objekta verovanja. Besedilo, ki je pred vami, je komentar o Rothkovi umetnosti, istočasno pa je povabilo na dunajsko razstavo umetnika abstrakcionista.

 

 

Rana leta

 

Rothko je imel deset let, ko je Kazimir Malevič leta 1913, nedaleč od njega, v Sankt Peterburgu, že poglobljeno razvijal sveto abstrakcijo iz popolnoma drugačnih izhodišč, a iz podobne presvetljenostim s katero bo Mark Rothko desetletja kasneje uveljavljal svoj abstraktni ekspresionizem. Točno tistega leta, ko bo Malevič v operi Zmaga nad soncem prvič predstavil javnosti Črni kvadrat, se bo Rothkova družina preselila iz Latvije v tedanjem ruskem carstvu, v Združene države Amerike, v Portland v državi Oregon.

 

 

Pozna leta

 

Rad bi vas opozoril še na drug Rothkov mejnik, na leto 1970, ko se je zaključilo njegovo tuzemsko življenje. To je bilo leto prvega video festivala na svetu in prvih preglednih razstav računalniške umetnosti. Svet umetnosti se je začel v temeljih spreminjati.

 

Že dolgo me ne vznemirjajo več slike, ki visijo po zidovih galerij in muzejev kot obešenci, nazadnje se je to zgodilo pred desetletji v Tate Britain galeriji v Londonu, ko sem si kot mladostnik prvič ogledal postavitev slik Marka Rothka. Ravno iz mehčin te razstave bom črpal besedilo današnjega komentarja.

 

 

Srednja leta

 

Kmalu po drugi svetovni vojni se je v Rothku izoblikovala želja, da se vrne in obišče Evropo. Po velikem kulturnem krogu, ki ga je začel v Firencah, se je odločil vstopiti v umetnost iz pozicije nič. Odrekel se je vsem svojim kot tudi tujim vizualnim izkušnjam. Nikoli pa se ni odrekel kulturni izkušnji, v katero je bil vrojen, ne smemo pozabiti na fascinantno judovsko kulturno zavest, ki ji je pripadal.

 

Ravno pri Rothku sem se naučil, da moraš opevati kvaliteto, ne pa pozivati na divjo kritičnost, vsemu navkljub je spoštoval kritično zavest in kritično distanco. Nikoli ni reduciral, ne ločeval nepomembnega od pomembnega. Predvsem je v sebi odstranjeval tisto, kar ga je omejevalo. S pomočjo dionizičnega razvrata je rušil lastne tabuje in kulturne vzorce. Vse kar je bilo v njem apoliničnega, se je izgubilo v njegovem aparatu ravnotežja, vse v njem je postalo lebdeče in nežnih robov. Skozi življenje je vse svoje ostrine nežno razostril (metoda blour)! Rothkove slike s pomočjo barve povežejo človeka s svetlobo.

 

In zdaj pozor, zanj so bile največje prepreke, ki omejujejo človeka, spomin, geometrija in zgodovina. Vse troje je z njegovim dionizičnim načinom življenja razpadlo.Vedno manj se je zanašal na spomin, zgodovina ni več nastopala kot zaporedje matric, temveč je izpuhtela v alkoholnih hlapih, opisna geometrija pa je postala zanj popolnoma nepomembno znanje.

 

Nasprotno pa je svoje barve razumel in obravnaval zelo konkretno, kot realen, a zelo zmehčan prostor. V enem od mojih mnogih bivanj v New Yorku sem živel stanovanju, ki se je nahajalo nedaleč od njegovega studia na 69 ulici. Še danes je studio pomembna ikona New Yorka, v kateri sta živeli umetnost in njena smrt. V tistem času sem šel poslušat Rothkovo hči Kate, ki je bila v svoji interpretaciji očetove umetnosti nadvse slikovita, izgovorila je nadvse preprosto misel: Navkljub kompleksnosti interpretacije očetove umetnosti morate vedeti, da oče opisuje konkretne prostore. V spodnjih delih slike gledamo ambiente metro postaj, v zgornjem delu pa človeka, ki vstopa v svetlobo New Yorka, včasih pa se potnik iz metro postaje dvigne v noč.

 

Zdaj nastopi Mark Rothko osebno:

 

Vsa Rothkova umetnost se zgodi znotraj pigmenta, znotraj barve, ki hoče preseči svojo lastno materialnost. S kilogrami nežno nanesene barve želi Rothko v dvodimenzionalnem barvnem polju razostriti - razum. Njegova osebna svetloba se je vkopala v kilograme barv na velikih formatih slik. Pred nami se je zgodila večplastna pigmentna preobrazba materialnosti. To je bil neobvladljiv pohod človeka po stezah svetlobe.

 

Ekstrem zgodovinskega razuma: napor tistih, ki so oblikovali prvih petdeset let v umetnosti XX. stoletja, in nas, ki smo prišli za njimi, da bi spreminjali naslednjih petdeset let umetnosti, se sešteje v sto let! Dvajset takšnih zaporedij opiše dva tisoč let novega štetja. Konec ekstrema.

 

Abstraktni ekspresionizem je prvo severnoameriško umetniško gibanje nasploh. Ameriška stilna transverzala je bila avtentičen izum judovskih umetnikov. Načina in uveljavljanja abstraktnega ekspresionizma ne bom osvetljeval. Povejmo, da v primeru Rothka spoznavamo rusko hasidijsko judovsko življenje, ki izvaja svoje obredje v hebrejskem jeziku. Rothko ji je bil v prvem delu življenja zelo zvest.

 

Abstraktni ekspresionisti od umetnosti želijo nasprotno, kar si sam želim. Od umetnine zahtevajo, da v gledalcu sproži občutljivost, ta pa naj ga poveže z absolutnim. Želijo si, da se prek barve izoblikuje občutje prisotnosti absoluta. Gledalec naj razume barvo kot milost absoluta. Tako je gledalcu dano, da neposredno sodeluje v življenju duha, in prek njega začuti vsako posamično eksistenco ter obratno, da se lahko prek slike vsaka posamična eksistenca priključi na gibalo sveta, na absolut. Pogled gledalca naj prek njenih barv sproži spontano skandiranje idealov; tako gledamo v sliki absolut sam. Slika ni samo produkt, v njej je nameščen vzvišen ideal. Abstraktna vzvišenost hoče prevladovati nad plehkostjo dejanskosti.

 

Rothkova mladostniška nadrealistična izkušnja mu je ozavestila freudovsko - jungovsko znanost, z uporabo nadrealističnega avtomatizma mu je omogočila potop v nezavedno. Prek njega je sproščal svoje nezavedno. Formatiral ga je v monumentalne slike. Ravno veliki formati barvnih polj zbujajo strahospoštovanje medija samega. Slikar barvnega polja premišljeno vstopa v barvne apoteoze. Najprej sproža in takoj zatem stopnjuje duhovno v gledalcu. Samo dejanje slikanja postane motiv in vsebina slikarstva. To ni vprašanje samonanašanja, temveč smisla čiste moči medija, neodvisno od tega ali absolut biva ali je vse - nič. Težišče smisla se nahaja v umetniškem delu samem.

 

Barva je v središču vsega, barva je odraz duše. Tako kot pravi Ludwig Rubiner: svet naj postane organizem duha.

 

Zadnja leta: Rothko slika sivo-črne slike! Njegove slike so priprava na popolnost. Leta 1970 stori samomor.

 

Rad se ponavljam: če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina.

 

Vera Horvat Pintarić pravi: tako kot je težko razumeti sedanjost, jo je še težje premišljevati kot zgodovino. Ravno Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
4
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,023
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,077
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,044
04/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,246
05/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,741
06/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,127
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 983
08/
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
Miha Burger
Ogledov: 1,647
09/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 571
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,198