Komentar

Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše

Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina. Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

10.02.2019 08:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Mark Rotko   razstava   Dunaj   ekspresionizem   ZDA   umetnost

Raziskava nezavednega skozi svet umetnosti je eden največjih izumov XX. stoletja.

Današnje besedilo je namenjeno premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti na Dunaju napovedujejo pregledno razstavo slikarja Marka Rothka. Odprli jo bodo naslednji mesec v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju). Z dunajsko razstavo se nam najavlja velik pregled Rothkovih slik iz časa, ko je imela pigmentirana slika še globok religiozen smisel. Že skoraj pol stoletja njen pomen izginja. Ljudje bodo seveda še vsaj stoletje ali dve polnili svoje stanovanjske votline s slikami, toda imele bodo le vlogo okrasja, ne pa več totemskega objekta verovanja. Besedilo, ki je pred vami, je komentar o Rothkovi umetnosti, istočasno pa je povabilo na dunajsko razstavo umetnika abstrakcionista.

 

 

Rana leta

 

Rothko je imel deset let, ko je Kazimir Malevič leta 1913, nedaleč od njega, v Sankt Peterburgu, že poglobljeno razvijal sveto abstrakcijo iz popolnoma drugačnih izhodišč, a iz podobne presvetljenostim s katero bo Mark Rothko desetletja kasneje uveljavljal svoj abstraktni ekspresionizem. Točno tistega leta, ko bo Malevič v operi Zmaga nad soncem prvič predstavil javnosti Črni kvadrat, se bo Rothkova družina preselila iz Latvije v tedanjem ruskem carstvu, v Združene države Amerike, v Portland v državi Oregon.

 

 

Pozna leta

 

Rad bi vas opozoril še na drug Rothkov mejnik, na leto 1970, ko se je zaključilo njegovo tuzemsko življenje. To je bilo leto prvega video festivala na svetu in prvih preglednih razstav računalniške umetnosti. Svet umetnosti se je začel v temeljih spreminjati.

 

Že dolgo me ne vznemirjajo več slike, ki visijo po zidovih galerij in muzejev kot obešenci, nazadnje se je to zgodilo pred desetletji v Tate Britain galeriji v Londonu, ko sem si kot mladostnik prvič ogledal postavitev slik Marka Rothka. Ravno iz mehčin te razstave bom črpal besedilo današnjega komentarja.

 

 

Srednja leta

 

Kmalu po drugi svetovni vojni se je v Rothku izoblikovala želja, da se vrne in obišče Evropo. Po velikem kulturnem krogu, ki ga je začel v Firencah, se je odločil vstopiti v umetnost iz pozicije nič. Odrekel se je vsem svojim kot tudi tujim vizualnim izkušnjam. Nikoli pa se ni odrekel kulturni izkušnji, v katero je bil vrojen, ne smemo pozabiti na fascinantno judovsko kulturno zavest, ki ji je pripadal.

 

Ravno pri Rothku sem se naučil, da moraš opevati kvaliteto, ne pa pozivati na divjo kritičnost, vsemu navkljub je spoštoval kritično zavest in kritično distanco. Nikoli ni reduciral, ne ločeval nepomembnega od pomembnega. Predvsem je v sebi odstranjeval tisto, kar ga je omejevalo. S pomočjo dionizičnega razvrata je rušil lastne tabuje in kulturne vzorce. Vse kar je bilo v njem apoliničnega, se je izgubilo v njegovem aparatu ravnotežja, vse v njem je postalo lebdeče in nežnih robov. Skozi življenje je vse svoje ostrine nežno razostril (metoda blour)! Rothkove slike s pomočjo barve povežejo človeka s svetlobo.

 

In zdaj pozor, zanj so bile največje prepreke, ki omejujejo človeka, spomin, geometrija in zgodovina. Vse troje je z njegovim dionizičnim načinom življenja razpadlo.Vedno manj se je zanašal na spomin, zgodovina ni več nastopala kot zaporedje matric, temveč je izpuhtela v alkoholnih hlapih, opisna geometrija pa je postala zanj popolnoma nepomembno znanje.

 

Nasprotno pa je svoje barve razumel in obravnaval zelo konkretno, kot realen, a zelo zmehčan prostor. V enem od mojih mnogih bivanj v New Yorku sem živel stanovanju, ki se je nahajalo nedaleč od njegovega studia na 69 ulici. Še danes je studio pomembna ikona New Yorka, v kateri sta živeli umetnost in njena smrt. V tistem času sem šel poslušat Rothkovo hči Kate, ki je bila v svoji interpretaciji očetove umetnosti nadvse slikovita, izgovorila je nadvse preprosto misel: Navkljub kompleksnosti interpretacije očetove umetnosti morate vedeti, da oče opisuje konkretne prostore. V spodnjih delih slike gledamo ambiente metro postaj, v zgornjem delu pa človeka, ki vstopa v svetlobo New Yorka, včasih pa se potnik iz metro postaje dvigne v noč.

 

Zdaj nastopi Mark Rothko osebno:

 

Vsa Rothkova umetnost se zgodi znotraj pigmenta, znotraj barve, ki hoče preseči svojo lastno materialnost. S kilogrami nežno nanesene barve želi Rothko v dvodimenzionalnem barvnem polju razostriti - razum. Njegova osebna svetloba se je vkopala v kilograme barv na velikih formatih slik. Pred nami se je zgodila večplastna pigmentna preobrazba materialnosti. To je bil neobvladljiv pohod človeka po stezah svetlobe.

 

Ekstrem zgodovinskega razuma: napor tistih, ki so oblikovali prvih petdeset let v umetnosti XX. stoletja, in nas, ki smo prišli za njimi, da bi spreminjali naslednjih petdeset let umetnosti, se sešteje v sto let! Dvajset takšnih zaporedij opiše dva tisoč let novega štetja. Konec ekstrema.

 

Abstraktni ekspresionizem je prvo severnoameriško umetniško gibanje nasploh. Ameriška stilna transverzala je bila avtentičen izum judovskih umetnikov. Načina in uveljavljanja abstraktnega ekspresionizma ne bom osvetljeval. Povejmo, da v primeru Rothka spoznavamo rusko hasidijsko judovsko življenje, ki izvaja svoje obredje v hebrejskem jeziku. Rothko ji je bil v prvem delu življenja zelo zvest.

 

Abstraktni ekspresionisti od umetnosti želijo nasprotno, kar si sam želim. Od umetnine zahtevajo, da v gledalcu sproži občutljivost, ta pa naj ga poveže z absolutnim. Želijo si, da se prek barve izoblikuje občutje prisotnosti absoluta. Gledalec naj razume barvo kot milost absoluta. Tako je gledalcu dano, da neposredno sodeluje v življenju duha, in prek njega začuti vsako posamično eksistenco ter obratno, da se lahko prek slike vsaka posamična eksistenca priključi na gibalo sveta, na absolut. Pogled gledalca naj prek njenih barv sproži spontano skandiranje idealov; tako gledamo v sliki absolut sam. Slika ni samo produkt, v njej je nameščen vzvišen ideal. Abstraktna vzvišenost hoče prevladovati nad plehkostjo dejanskosti.

 

Rothkova mladostniška nadrealistična izkušnja mu je ozavestila freudovsko - jungovsko znanost, z uporabo nadrealističnega avtomatizma mu je omogočila potop v nezavedno. Prek njega je sproščal svoje nezavedno. Formatiral ga je v monumentalne slike. Ravno veliki formati barvnih polj zbujajo strahospoštovanje medija samega. Slikar barvnega polja premišljeno vstopa v barvne apoteoze. Najprej sproža in takoj zatem stopnjuje duhovno v gledalcu. Samo dejanje slikanja postane motiv in vsebina slikarstva. To ni vprašanje samonanašanja, temveč smisla čiste moči medija, neodvisno od tega ali absolut biva ali je vse - nič. Težišče smisla se nahaja v umetniškem delu samem.

 

Barva je v središču vsega, barva je odraz duše. Tako kot pravi Ludwig Rubiner: svet naj postane organizem duha.

 

Zadnja leta: Rothko slika sivo-črne slike! Njegove slike so priprava na popolnost. Leta 1970 stori samomor.

 

Rad se ponavljam: če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne prihaja iz sveta novo tehnoloških avantgardnih umetnosti, bi takoj brez vsakega zadržka izstrelil: obstajajo trije, Anselm Kiefer, Marina Abramovič in Mark Rothko. Prva dva sta še živa, tretji pa je že zgodovina.

 

Vera Horvat Pintarić pravi: tako kot je težko razumeti sedanjost, jo je še težje premišljevati kot zgodovino. Ravno Mark Rothko je bil tisti, ki je zgodovino pred našimi očmi zavrgel in sam postal zgodovina.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,402
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,328
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,387
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,694
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,297
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333