Komentar

Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali

Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo Salvini, koristi vsem vpletenim. Ne le zato, ker bodo čez dobre tri mesece volitve v Evropski parlament, pač pa tudi zato, ker je Italija uradno v recesiji in njeni populistični vladi koristi preusmerjanje pozornosti na teme, ki so večno aktualne. Druga svetovna vojna, komunisti, fašisti, eksodus Italijanov iz Istre in kraška brezna (fojbe) so za Salvinija kot naročeni. Nič manj pa se tega konflikta niso razveselili v "Ljubljanski provinci", kjer je vprašanje fašizma in komunizma odprlo stare rane državljanske vojne.

13.02.2019 01:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Antonio Tajani   Bazovica   Trst   Italija   Slovenija   Matteo Salvini   Evropski parlament   fašisti   komunisti

Foto: arhiv portal+

Za SDS je bolj kot fašizem nevaren komunizem, bolj kot tuja grožnja jih skrbijo domači komunisti. Nas to na kaj spominja? Bi nas moralo kaj skrbeti?

Da je Antonio Tajani, ki je na čelu Evropskega parlamenta, sicer pa sodi v grupacijo evropskih ljudskih strank (EPP), v Bazovici prestopil mejo politične in splošne civilizacijske spodobnosti, je jasno tudi vsem normalnim in politično zmernim Italijanom. Ugotavljajo, da Rimljan Tajani - preden je z Berlusconijem soustanavljal stranko Naprej Italija (Forza Italija), je bil tudi novinar, v mladosti pa pripadnik Fronte mladih monarhistov (Fronte Monarchico Giovanile), ki se je zavzemala za vrnitev kraljeve družine Savojcev v Italijo - ne pozna zgodovine tega dela svoje domovine in bi bilo zanj kot tudi za vse ostale pravzaprav bolje, ko bi bil ostal v Bruslju oziroma Strasbourgu.

 

A ker bodo konec maja volitve v Evropski parlament, smo že v obdobju prevolilnih govorov, ki bodo v sosednji Italiji še posebej pestri tudi zato, ker je država tudi uradno vstopila v recesijo. Po brexitu je Italija za Nemčijo in Francijo tretja ekonomija Evropske unije, zato so prognoze o morebitnem finančnem zlomu že danes zaskrbljujoče. Italijanski bail-out bi bil najmanj desetkratnik grškega ...

 

Kaj je torej lepšega kot preusmerjanje pozornosti od ekonomskih in socialnih tem k zgodovini, njenim domnevnim krivicam in resentimentom? Kaj je za populističnega italijanskega podpredsednika vlade in notranjega ministra Mattea Salvinija lepšega od relativiziranja dejanj fašističnih predhodnikov z izjavami, ki so kozmetično morda še nekako znosne, vendar v sebi skrivajo podton, iz katerega vejejo negativna čustva?

 

Seveda ni nobenega dvoma, da je predsednik Evropskega parlamenta Tajani z govorom v Bazovici omadeževal svojo funkcijo. Če bi bilo kaj pravice na tem svetu in če bi imela Slovenija v EU določeno geopolitično težo, potem bi moral gospod Antonio zaradi takšnih izjav odstopiti. Vpitje "naj živi italijanska Istra" in podobno, preveč smrdi po časih pred izbruhom II. svetovne vojne, v kateri se Italijani in Slovenci že drugič v 20. stoletju nismo borili na isti strani. Nismo bili mi tisti, ki bi zahrbtno napadli in okupirali polovico sosednje države. Če jo bo Tajani ne glede na vse proteste in upravičene kritike odnesel brez hujših posledic, potem bo to samo zato, ker Slovenija v Evropski uniji ne pomeni nič. Ker nima nobenih zaveznikov. Nad tem bi se morali vsekakor zamisliti.

 

 

Salvini ne razume, zakaj bi bil zločin nacistov kaj drugačen od zločina komunistov. Kje so pa fašisti?! 

 

 

Pa se bomo? Se bomo končno zamislili nad svojo nepomembnostjo v EU in nad tem, da smo brez pravih prijateljev in zaveznikov? Da namesto, da bi krepili jedro demokratične Evrope, paktiramo s Putinom, ki išče mehki trebuh Evrope in podpira skrajno levico in populistično desnico? Se res ne zavedamo, da je naša zunanja politika včasih enako sebična, egoistična in nacionalistična kot tista, ki jo vodijo štiri države Višegrajske skupine?

 

Smo se sposobni zamisliti nad svojo invalidnostjo, ko gre za uveljavljanje strateških nacionalnih interesov? Kajti prav ob incidentu v Bazovici je kot smrljiva kanalizacija spet na dan udarilo prislovično sovraštvo med komunisti in radikalno desnico (nekoč so to vlogo igrali klerikalci oziroma domobranci), konkretno SDS, kjer se je njen dosmrtni predsednik Janez Janša v polemiki med Salvinijem in Šarcem mirno postavil na Salvinijevo stran. Neverjetno!

 

Še dlje je šel poslanec SDS Branko Grims, ki je celo čestital Salviniju za tole izjavo:

 

 

V SDS ne razumejo, da večina Slovencev do fašizma in italijanskega revizionizma ne goji simpatij.

 

  

Kje se skriva bistvo tega, za Slovence tragičnega zgodovinskega nesporazuma? Za SDS je bolj kot fašizem nevaren komunizem, bolj kot tuja grožnja jih skrbijo domači komunisti. Nas to na kaj spominja? Bi nas moralo kaj skrbeti? Kajti za trenutek se je zazdelo, da se je čas ustavil, da se je kolesje zgodovine zavrtelo nazaj. Če ne bi bila vse skupaj le neokusna uvertura v evropske volitve, če ne bi bila Italija v recesiji in če se tudi v Sloveniji ne bi v zakulisju dogajalo toliko zelo pomembnih stvari, bi človek zlahka nasedel ...

 

O tem, da se ekstremisti iz obeh polov privlačijo, da za svoj obstoj in smisel potrebujejo drug drugega, ni dvoma. A ideološki naboj v tem primeru niti ni bil bistven, kajti med Slovenci je glede Primorske, Istre oziroma Trsta vedno veljal tihi konsenz, ki ga v SDS niso sposobni dojeti in ponotranjiti. Če bi ga, potem ne bi streljali takšnih kozlov zaradi Tajanija in Salvinija. Sploh pa nikomur ne bi padlo na pamet, da bi jima čestital, izražal spoštovanje in na socialnih omrežjih (tviterju) sramotil svojo domovino in svoje rojake (!). Tega momenta res nisem nikoli razumel: kako lahko nekdo, ki se ima za Slovenca in lojalnega državljana, izreka spoštovanje populističnemu tujemu politku (konkretno Salviniju) zaradi besed, za katerimi leži dolga senca fašističnih zločinov nad Slovenci? Takšno klečeplazenje je sramotno in spominja na neslavo zahvalo, ki so jo Mussoliniju namenili cerkveni in politični veljaki Ljubljanske pokrajine (Provincia di Lubiana) po fašistični okupaciji.

 

Čemu je treba naše notranjepolitične frustracije zdraviti s priklanjanjem tujim politikom, ki si o Slovencih (lahko) mislijo vse najslabše; sploh pa prezirajo tiste, ki ne kažejo nobenega občutka za lojalnost svoji lastni domovini. Človek je lahko še tako kritičen do oblasti, vlade ali vladajočih politikov, pa vendar jih ne bo pred tujci ovajal oziroma govoril vse najslabše o njih. Včasih so takšnim rekli - izdajalci. Peta kolona, takorekoč.

 

Italijani bodo s Salvinijem (in Tajanijem) v nekem trenutku, ko ju bodo imeli dovolj, sami opravili na volitvah. Nihče pa ne bo rešil naših internih nesporazumov. Jasno, da škandal v Bazovici neskončno koristi Marjanu Šarcu in aktualni oblasti, ki s kančkom nacionalizma dozira protiitalijanski resentiment med Slovenci in si tako krepi javnomnenjsko podobo. Obenem poudarjanje izrazito anahronističnih tem pomaga preusmerjati pozornost od za vlado manj prijetnih tem, kot so denimo opozorila fiskalnega sveta glede neracionalnega proračunskega planiranje in previsoke porabe, grozečih znamenj bližajoče se gospodarske krize, hišne preiskave zaradi škandalozne makete drugega tira, katastrofalne posledice gripe v ljubljanskem UKC (24 mrtvih!) in umetno utišanih razprav o razpadu slovenskega javnega zdravstva itd.

 

 

Kavboji in indijanci, fašisti in komunisti ...

 

 

V kontekstu resničnih in oprijemljivih dogodkov je za vsako vlado, ki ima težavo s svojo demokratično in transparentno naravo, udobneje pobegniti v zgodovino in se igrati kavbojce in indijance oziroma partizane in fašiste. Kdo je prvi začel, je znano. Kdo se je zadnji smejal, prav tako. Zgodovina je zgodovina. Antonio Tajani, ki je odprl Pandorino skrinjico, se je ujel v past tudi na tviterju, ko je v polemiki s komisarko Violeto Bulc in nekim slovenskim trolom pomenljivo odgovoril na žaljivko Fuck you fascist! - trolu je nazaj zabrusil, da je komunist. S tem je, kot je kasneje na tviterju ugotovil Bojan Krajnc, povedal več, kot je hotel.

 

S fašisti in komunisti, pa seveda tudi nacisti, smo doživeli in preživeli najbolj mračna leta prejšnjega stoletja. Morda bi bil že čas, da te zombije spustimo nazaj v 20. stoletje, naj se tam zmenijo sami med sabo, vrata za seboj pa trdno zaprejo in zaklenejo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
44
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,816
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,032
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,584
04/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,144
05/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,209
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,036
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,307
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968