Komentar

Minister za kulturo

Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer je na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil umetnost pred državo. Medtem ko so bili v socialističnih časih govorci na Prešernovih proslavah - tudi zato, ker je bil Prešernov sklad državna oz. partijska ustanova - bolj ali manj energični zagovorniki državne politike, se je to po osamosvojitvi nekoliko spremenilo, čeprav v slovenski javnosti še ni popolne enotnosti glede neodvisnosti in nepristranskosti Prešernovega sklada. (O tem, kako bi bilo mogoče doseči strokovnost in nepristranskost na področju kulture, malo pozneje.)

17.02.2019 12:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Vinko Möderndorfer   Prešernova proslava   kultura   France Bučar   Vlado Gotovac   ministrstvo za kulturo

Foto: Mediaspeed

V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo pomenila svojevrstno težavo.

Vinko Möderndorfer je branil umetnost in kulturo z obtožbami na račun vlade, ki skopari - v jeziku Alenke Bratuškove "brezglavo varčuje" - s finančno podporo umetnikom in sploh kulturnim ustanovam. Državi je očital zapravljanje za obrambo, za orožje in opremo, namesto katerih bi lahko zgradili narodno knjižnico, novo gledališče, snemali nove filme itn. Nakup vojaških vozil, ki naj bi po Möderndorferju mnenju sodelovala pri zločinskih podjetjih zavezništva NATO, je primerjal z desetletnim proračunom za kulturo. (Mimogrede: nova narodna in univerzitetna knjižnica bi poleg podpore kulturnega zaslužila tudi podporo ministrstva za znanost!) Kolikor toliko nepristranski in politično izobraženi poslušalec pa bi moral - ob tem, ko mu je ob govornikovih besedah veselo zaigralo srce - vendar ugotoviti, da te besede vsebujejo neprimerne primerjave ali - kot bi se lahko izrazil občudovalec Butalcev Frana Milčinskega - primerjajo jabolka in hruške. Da so stroški za slovensko obrambo, ki je, hvala Bogu, postala sestavni del evroatlantske obrambe in se s tem seveda bistveno pocenila, znatni, ni nobenega dvoma. Morali bi biti še višji, ker je Slovenija v skladu z referendumom leta 2003 s partnerkami v Natu sklenila takšno pogodbo, pogodb pa se je treba - kot bi se gotovo strinjal tudi govornik na Prešernovi proslavi - držati. Gradnja knjižnice ali gledališča bi bila kvečjemu primerljiva z gradnjo stadiona v Stožicah, pri čemer bi bilo treba parlamentu prepustiti odločitev, kaj je pomembnejše. Morda pa bi za knjižnico in gledališče našli dobrotnike, kot jih je za Stožice našel župan Janković?

 

O obrambnem proračunu sklepa parlament, vendar na podlagi referenduma in mednarodnih pogodb, ki imajo v vseh demokracijah prednost pred domačo zakonodajo. Če pomislimo na razmere v Jugoslaviji, ki so bile po Möderndorferju celo razveseljive, bomo morali ugotoviti, da kultura lahko do neke mere uspeva tudi brez države, medtem ko država poleg kulture potrebuje tudi lastno vojsko ali zanesljive zaveznike. Da ne bo pomote, slovenski in ljubljanski proračun za kulturo bi morala biti bolj velikodušna, kot sta danes.

 

Pred volitvami leta 1990 sem bil nekoč v Zagrebu, kjer sem se srečal z imenitnim pesnikom, disidentom in vzhajajočo zvezdo hrvaške politike, danes žal pokojnim Vladom Gotovcem. Leta 1972 so bili Gotovca zaprli, ker je kot urednik časopisa Hrvatski tjednik podpiral reformiste oz. gibanje hrvaške pomladi. Ko smo se toplega pomladnega dne leta 1990 vzpenjali proti zgornjemu delu mesta, sem ga vprašal, na kakšen položaj računa po volitvah. Bo postal minister za kulturo? - Kje pa, je odgovoril Gotovac, - postal bi kvečjemu minister za notranje zadeve!

 

Ko smo se nekoč (po volitvah 1990) v nekdanji Slovenski demokratični zvezi (SDZ) pogovarjali o nastajajoči vladi, je - že spet žal pokojni - France Bučar rekel, da bi idealna vlada poleg predsednika vlade potrebovala vsega skupaj štiri ministre: ministra za notranje zadeve, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in finančnega ministra. Ko smo se nehali smejati, sem vprašal: kaj pa minister za kulturo?  - To so, je rekel Bučar, - vendar notranje zadeve.

 

Res je, da mnoge moderne in demokratične vlade, npr. v ZDA in Zvezni republiki Nemčiji, sploh nimajo ministrov za kulturo. V Kanadi imajo ministra za kanadsko (kulturno) dediščino. V Združenem kraljestvu imajo Oddelek za digitalno področje, za kulturo, medije in šport. V Sloveniji bi ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo (kar se je zgodilo leta 2011) pomenila svojevrstno težavo. Nedoslednost in omahljivost pri oblikovanju ministrstev za kulturo sta povezani s problemom državnega poseganja na področje kulture oz. prevzemanja odgovornosti za področje kulture, kamor večinoma štejejo tudi umetnost.

 

Pri Britancih (in tam, kjer so se učili od njih) velja, da politiki nimajo niti zaslug niti odgovornosti za umetnostno produkcijo - kakršnakoli že je. Med državo in kulturo mora vladati določena oddaljenost. Za ta namen - v modernih demokratičnih državah - ustanavljalo različne neodvisne agencije, kot sta npr. Arts Council England in Arts Council Ireland. Oddaljenost med državo in kulturo izvira iz slabih izkušenj z vmešavanjem države, predvsem v socialističnih državah, med katere je spadala tudi nekdanja Jugoslavija. Poseben primer je Francija, kjer imajo umetniki tako rekoč status državnih uslužbencev.

 

K podpori umetnosti so poklicane predvsem države z omejenim kulturnim tržiščem. Kulturna javnost Estonije, Litve ali Slovenije je maloštevilna, zato se umetniki (in umetnostni projekti) težko vzdržujejo. V državah, v katerih malo državljanov govori nacionalni jezik, so umetnostni proizvodi, predvsem tisti, ki so povezani z jezikom (leposlovje, gledališče, film …) nekomercialni, zato je intervencija državnega proračuna zaželena oz. nujno potrebna. Po drugi strani je v deželah, v katerih govorijo t.i. svetovne jezike, vmešavanje države večinoma nepotrebno, saj se umetniki zanašajo na tržišče, v nekaterih primerih - ko gre za nekomercialne, tržno neuspešne projekte - se umetniki zanašajo na privatne sponsorje in mecene. Države načelo oddaljenosti uresničujejo tudi tako, da darovalci uživajo davčne olajšave.

 

Kako je in kako naj bi bilo s tem pri nas?

 

Kulturni proračun - se mi zdi - kaže veliko in upravičeno naklonjenost do različnih kulturnih eksperimentov, ni pa dovolj velikodušen do umetniških del, ki so navezana na slovenščino in ki so obsojena na tesno slovensko jezikovno oz. kulturno prizorišče. Seveda v tem primeru o podpori delom ne odloča tržišče, ampak t.i. kulturna politika, ki so jo pri nas, ker se v njej poznajo medvedji sledovi socialistične kulturne politike, prevzele politične stranke in njihovi privrženci. Da bi izbirale - kot je imel navado reči France Bučar - s tresočo roko, bi morali članom različnih komisij, ki odločajo o državni podpori kulturnim podjetjem, prepovedati članstvo v političnih strankah; v komisije pa bi jih morala imenovati strokovna društva in denimo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Komisije, skladi in agencije, ki imajo opraviti z denarjem, bi morali biti vodotesno zaščiteni pred strankami in ministri, ki jih stranke postavljajo. Namesto (prijateljske, sorodniške…) bližine/simpatije potrebujemo oddaljenost, ki jo urejajo načela meritokracije, tj. načela nagrajevanja po merljivih dosežkih, kar seveda predpostavlja neodvisnost in nepristranskost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,900
02/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,541
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,240
04/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,167
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,670
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,936
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,334
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,345
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,146
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,429