Komentar

Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija

Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov.

16.02.2019 22:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   knjiga   dizajn   Boris Balant   KONS   Srečko Kosovel   Jože Brumen   NUK   ALU  

Oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah.

Zadnji mesec sem preživljal dneve v Narodni univerzitetni knjižnici. V njenem razstavnem prostoru sem s soavtorico Meto Kojc pripravljal razstavo o lepoti knjig Borisa Balanta, ki jih je v zadnjih pretindvajsetih letih izoblikoval. Naslov razstave, ki sta jo postavila Miha Turšič in Dunja Zupančič, je Kosovelova tipografija in oblikovanje knjig Borisa Balanta.

 

 

Komentar o knjigi za oko

 

Knjiga je znakovno zapisan informacijski-komunikacijski stroj, oblikovan za možgane in oko. Knjiga ne zahteva vizualne pismenosti, temveč je sama tista, ki s svojo vizualno prisotnostjo poučuje o svetu harmonične uravnovešenosti. V knjigi gledamo pospeševanje dolgoročnih sprememb na vseh ravneh človeškega delovanja. Zato je logično, da gledamo te spremembe v prostorih njihovega shranjevanja, v knjižnicah. Ravno knjižnica je tista, ki omogoča sobivanje in primerjavo informacij ter zamisli različnih ljudi iz različnih krajev in različnih časov. V  njej gledamo primerjave med knjigami sveta. V njej se združujejo vse, čisto vse ravni spominjanja in medsebojnega komuniciranja vseh človeških dejavnosti.

 

Proces razvoja lepote knjižnic je vseprisoten, zato ne obstaja več nobena potreba po posamičnem izpostavljanju lepote knjige, ker je knjiga v vsakem hipu dosegljiva našemu pogledu. Zaradi tega je postala nevpadljiva, skoraj nevidna, a vseeno neusmiljeno pomembna za razvoj človeškega. Nastopil je čas za obrat, ko moramo spet sistematično pogledati v lepoto posamične knjige in v vse elemente, ki jo konstruirajo. Eden od najpomembnejših gradnikov knjige je - detajl! Avtorjev, ki tako dobro kot Boris Balant obvladajo celostno oblikovanje knjig, predvsem pa detajl, ni veliko.

 

 

Komentar o lepoti knjige

 

Oblika knjige je po pomenu enakovredna njeni vsebini! Naj izrečem svojo načelno pozicijo do lepega v zgodovinskem kontekstu estetskih premikov XX. stoletja: Lepo je vse tisto v umetnosti, kar je misleče! Lepa knjiga je tista knjiga, ki je na vseh ravneh svojega nastanka bila premišljena in harmonizirana s svojo vsebino.

 

Naj izrazim svojo načelno pozicijo do knjižnega opusa Borisa Balanta: V njem ne gledam impozantnega števila kvalitetno izdelanih knjig, čeprav to ni zanemarljivo, temveč vrhunsko kvaliteto, ki jo določa detajl, podrobnost in izumiteljstvo detajla. V tem kontekstu je potrebno razumeti vse njegove funkcionalne postopke, ki so jih že zdavnaj definirala prejšnja stoletja. Borisa Balanta je izoblikovalo XX. stoletje, stoletje novih medijev, stoletje proizvodnje večmedijske stvarnosti.

 

Knjiga je sicer tradicionalen medij, zagotovo eden najbolj tradicionalnih od vseh, ravno zato v njej nazorno vidimo medčasovne povezave. Vse medčloveško je urejeno s pomočjo znakov, s podatkovnimi odstavki, oblikovanimi v enote, ki so pregledno zastopane v knjigah. Na tem mestu nastopi Boris Balant s svojim mnoštvom kvalitetnih detajlov.

 

Po letih oblikovanja knjig se je pri njem izoblikovala potreba po lastni črkovni vrsti. Oblikovanje črkovne vrste je dolgotrajno in samozatajno avtorsko delo. Kolikokrat ste pomisli, kdo je tisti ali tista, ki je izoblikoval ali izoblikovala črke, ki jih ravnokar berete. Pri oblikovanju knjige Constructivism and Kosovel dr. Janeza Vrečka se je Balant po spletu naključji srečal z vsebino, ki je v njem sprožila vznemirjenje najvišje stopnje, željo, da iz štirih črk besede KONS izdela celotno črkovno vrsto. Evforični zamah, ki je pri Borisu Balantu bolj redek, ker on deluje modernistično vztrajno, ne pa avantgardistično vzneseno, je dobil odziv posebne vrste.

 

Sprožil mu je potrebo po Kosovelovi tipografiji.

 

"Težnja vseh stvari je v tem, da postanejo še bolj podobne vsem drugim." Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na razliki se gradimo! S pomočjo lepe konceptualizacije vzpostavlja premislek o knjigi. Z njeno pomočjo sproža javni prostor, ki je knjigi dodeljen. Lepota knjig Borisa Balanta ni krasilstvo, temveč lepota, ki vsebino dela funkcionalno. Pri oblikovanju knjig je zanj značilna množica detajlov. Ob vstopanju v organizacijo njegovega tekstualnega in vizualnega materiala se nenehoma srečujemo z izumljanjem in detajliranjem knjižne strani. Vse, čisto vse je podvrženo lepoti detajla, ki je vseskozi podrejen elementom, iz katerih je knjiga sestavljena; postavitvi, prelomu, avtorjevim opombam, opisom, slikam ali fotografijam, shemam ali statističnim preglednicam. Vse, čisto vse je podvrženo kritični in istočasno vzneseni vizualizaciji.

 

Osrednja zgodovinska podpora pri Balantovem oblikovanju knjige izhaja iz znamenitega zgodovinskega srečanja, ko sta se v knjigi Integrali idealno srečali dve duhovni avtoriteti, konstruktivistični pesnik Srečko Kosovel in oblikovalec Jože Brumen. Borisu Balantu je Brumen kratko obdobje celo predaval na oddelku za oblikovanje ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tako kot je Brumen v konstruktivistični stilni formaciji Srečka Kosovela našel stilno vzpodbudo za enega najboljših knjižnih izdelkov XX. stoletja na svetu, tako je Brumnova klasično modernistična knjižna izreka postala vodilo pri oblikovanju knjig Borisa Balanta.

 

Boris Balant razporeja množico detajlov, ki ne proizvajajo nasičenosti, temveč  vizualno kvaliteto. Izurjen je za postavljanje vsebinskih tekstur. Tekstura je tista, ki jo izumlja oblikovalec. Logika knjige je neposredno povezana z logiko njene proizvodnje, s tiskarsko in knjigoveško tehnologijo. Poznavanje elementov in struktur, ki jo sestavljajo, oblikovalcu omogoča, da izdela delujočo knjigo. Delujoče je lepo!

 

Pri grafičnem oblikovanju knjig Boris Balant dosledno upošteva vsa univerzalna pravila preloma in postavitve knjižnih strani. V posamezni knjigi upošteva skupni jezik, istočasno pa jih v okviru iste vrste izvirno loči drugo od druge. V svoje oblikovanje vključuje tradicijo prejšnjega stoletja, istočasno pa nam suvereno manifestira prehod v najnovejše digitalno stoletje. Resnično virtuoznost Boris Balant kaže v univerzalnem preletu vseh elementov, ki so nujni pri izdelavi knjige: izbiri formata, zrcala, mreže in robov. Zanj je ključna izbira papirja, saj se Boris Balant zaveda, da ta bistveno vpliva na kvaliteto branja in trajnost knjige. Papir vneto opazuje in preizkuša, preden se zanj odloči.

 

Sledi izbor črkovnih vrst in njihovih velikosti, ki jih usklajuje z naslovi, podnaslovi, glavnim besedilom, opombami in kazali. Ta moment je ključen, saj se zaveda, da je skladnost knjige odvisna od usklajenega prepleta ustrezne pisave, primerne postavitve ter formata knjige.

 

Po tistem, ko založnik v imenu tržnega učinka želi predizajnirano, kričečo knjigo ali zaradi pomanjkanja sredstev želi imeti nedizajnirano knjigo, je polje, znotraj katerega lahko oblikovalec uveljavi svojo voljo majhno, vendar obstaja. Ravno primer oblikovanja zbirke Krt je eden najizvirnejših modelov revne knjige, ki s svojo konceptualizacijo presega zvrst žepne knjige.

 

Boris Balant z naslovnico zbirke Krt preseže logiko naslovnic, izdelanih iz banke fotografij tako, da jo konceptualizira. Za naslovni motiv izbere fotografijo, ki ni neposredno ali asociativno povezana z vsebino knjige, temveč z motivom umetniškega dela sodobne slovenske umetnosti. Zbirka skupaj tvori veliko sliko sodobne slovenske umetnosti.

 

Naj na koncu komentarja razglasim svojo načelno pozicijo: oblikovanje je poleg filma in intermedijske umetnosti najpomembnejša zvrst umetnosti, ki je dobila v XX. stoletju velik razmah. Razvoj oblikovanja je eden najvplivnejših pojavov prejšnjega stoletja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074