Komentar

Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"

Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in napačen odziv na besede Antonia Tajanija in Mattea Salvinija nekdo plačal visoko ceno. Ta nekdo je Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je največja žrtev zadnje javnomnenjske ankete, njen izvirni greh pa se skriva v relativizaciji fašizma na račun komunizma. Javno mnenje v Sloveniji namreč takšnega "vsegliharstva", ko gre za zgodovino totalitarizmov 20. stoletja, ne podpira.

18.02.2019 18:32
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ninamedia   anketa   javno mnenje   Marjan Šarec   LMŠ   vlada   SDS   Janez Janša   Bazovica   Cerkev   spolne zlorabe

Foto: arhiv portal+

Ni jih malo, ki previdno odpirajo vprašanje, kako dolgo bo Janša še vodil SDS. Strah pred obdobjem, ko ga ne bo več na čelu stranke, je precejšen. Ene je strah, da bo stranka, ki se je v četrt stoletja izjemno identificirala s svojim karizmatičnim voditeljem, enostavno razpadla.

Da Marjan Šarec kot premier uživa neverjetno visoko podporo, ni presenečenje. Deloma je k temu pripomogla všečna retorika - med drugim tudi v primeru Bazovice in govorov Antonia Tajanija oziroma Mattea Salvinija -, deloma pa je vzroke za takšno priljubljenost iskati tudi v dejstvu, da doslej ni ničesar obljubljal ali pomembnega naredil. In če kje, potem v politiki velja, da kdor ne dela, ta tudi ne more delati napak. V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti, če se bo Šarcu takšna strategija obnesla čez tri mesece, pol leta ali dve leti. Ne glede na to pa je danes zmagovalec v slovenski politični areni, saj je kot prvi premier po Janezu Drnovšku uspel deklasirati "večnega opozicijskega prvaka" Janeza Janšo. Po zadnjih anketnih merjenjih ima Šarčeva Lista Marjana Šarca prek 30 % podporo, SDS pa le dobrih 11. Ostale stranke, z izjemo socialnih demokratov in stranke Levica, po anketi agencije Ninamedia sploh ne prebijejo petih odstotkov (!). Ta zadnji podatek je morda diskutabilen, kajti doslej je veljalo, da so ob LMŠ in SDS "stabilne" vsaj SD, Levica in NSi, medtem ko je za upokojensko stranko, Cerarjevo SMC in Stranko Alenke Bratušek nemogoče z gotovostjo trditi, da bi se, če bi bile jutri volitve, še uvrstile v parlament.

 

Če torej izhajamo iz dejstva, da se Šarec obenem ponaša še z rekordno, 70-odstotno podporo, ki jo po teh anketnih podatkih uživa njegova vlada, potem se dejansko dogaja precejšen, čeprav ne povsem nelogičen premik na slovenski politični sceni. Dobra novica je ta, da se majhnim, interesnim strankam, kakršen je denimo DeSUS, izteka čas. Tudi kazen, ki jo je zaradi neprimernih reakcij doživela SDS, se zdi pričakovana; volivci so že večkrat doslej dali vedeti, da težijo k sredinski politiki brez radikalnih odklonov v desno ali levo. Relativizacija fašizma na račun komunizma v Sloveniji prav tako ne pride v poštev. Nenazadnje se bo SDS v nekem momentu maščevala tudi vsa medijska kanalizacija, ki jo prek svojih strankarskih glasil polivajo ne le po političnih nasprotnikih, pač pa tudi po medijih, novinarjih in celo domnevnih političnih zaveznikih.

 

Svojevrstna parodija je tudi to, da se Šarec očitno tudi dejansko približuje liku svojega priljubljenega političnega vzornika Drnovška, stranka, ki jo vodi, pa ob aktualni podpori dobiva obrise nekdanje Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Kaj to pomeni v praksi? Pomeni, da se bo nadaljevala erozija SMC, ki je Miro Cerar ni sposoben ohraniti pri življenju, prav tako bo težko preživela stranka Alenke Bratušek. Hladna prha, ki sta jo oba "liberalca" doživela ob Šarčevi odločitvi, da bo šel na evropske voliteve sam, je dovolj zgovorna. Šarec ne potrebuje političnih luzerjev, ki imata vsak svoj nahrbtnik, poln okostnjakov iz preteklosti. Projekt t.i. drugega tira, ki je lahko mlinski kamen okoli vratu profesorja Cerarja, se ponuja premierju Šarcu kot sredstvo, da se elegantno znebi obeh, Cerarja in Bratuškove - slednje pač v primeru, ko ji investicije ne bi uspelo izpeljati v razumnih okvirih. Ob tem se premier, ki nima slabih svetovalcev, lahko znebi še "kolateralnih problemov" (eden izmed njih denimo sliši na ime Jure Leben in se že vidi kot bodoči premier) in na koncu izpade malodane svetnik ...

 

Vseeno pa je trend, ki ga nakazuje zadnja javnomnenjska anketa, pomenljiv. V SDS bodo poskušali relativizirati njeno vrednost in zanikati občuten upad podpore. Težava, ki se bo pojavila, je povezana s tem, da bodo tudi druge ankete zaznale upad podpore - kar je, kot smo omenili že uvodoma - zgolj posledica neprimernih odzivov te stranke na škandal z italijanskim revizionizmom in neofašizmom v Bazovici. A problem, s katerim se bo JJ nekoč moral soočiti, je še eden: Janez Janša je bil 20. maja 2017 resda ponovno izvoljen za predsednika SDS - in to, kako zanimivo, ravno s 666 glasovi -, kar pomeni, da je zdaj na polovici svojega sedmega predsedniškega mandata.

 

Politik, ki stranko vodi že vse od leta 1993, je ob Zmagu Jelinčiču nedvomno veteran slovenske politike. Kakšne bodo posledice takšnih anket za njegov položaj znotraj stranke, ki je v šestindvajsetih letih, kolikor časa jo vodi Janša, samo dvakrat zmagala na parlamentarnih volitvah (nazadnje lani, a ji ni uspelo sestaviti koalicije, saj so jo zavrnile prav vse parlamentarne stranke), bo jasno v prihodnji mesecih. Ni jih malo, ki previdno odpirajo vprašanje, kako dolgo bo Janša še vodil SDS. Strah pred obdobjem, ko ga ne bo več na čelu stranke, je precejšen. Ene je strah, da bo stranka, ki se je v četrt stoletja izjemno identificirala s svojim karizmatičnim voditeljem, enostavno razpadla. Drugi menijo, da bo za preživetje SDS največ naredil Janša sam z določitvijo svojega naslednika. Bi to lahko bil Anže Logar? Tisti, ki izpostavljajo njegove kvalitete, ga javno nočejo preveč hvaliti, da mu to znotraj stranke ne bi napravilo škode ...

 

SDS je - ne glede na rezultate zadnje ankete - še vedno dominantna stranka v desni polobli slovenske politike. V primerjavi z njo je Nova Slovenija drobiž, ki se mora vedno znova dokazovati, da ni le nekakšen "Janšev satelit". Razen NSi pa v slovenski politiki na desnici SDS dejansko sploh nima nikogar, s katerim bi se primerjala, vsaj med parlamentarnimi strankami ne. Vloga Cerkve je prav tako zadnja leta precej omejena. Tudi po zaslugi aktualnega nadškofa Stanislava Zoreta, za katerega kritiki znotraj Cerkve pravijo, da se "ni ravno rodil za nadškofa". V prihodnosti bi Cerkev lahko vsaj v moralnem smislu pozitivno vplivala na ideološki profil slovenske desnice, saj se je SDS vse od migrantske krize jeseni 2015 postavila preveč desno, njena protimigrantska retorika pa je v očitnem nasprotju z naukom sedanjega papeža Frančiška.

 

In če že končujemo s slovensko cerkvijo, potem ne morem mimo dejstva, da bo v torek, 19. februarja, ob 11. uri v ljubljanskem hotelu Union nastala Civilna iniciativa za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, Dovolj.je. Končno! Po toliko letih laganja in sprenevedanja se bo, upajmo, odprla še ena gnojna bula, zaradi katere RKC pri nas že vse od smrti Alojzija Šuštarja izgublja na svojem ugledu in si je v tem času dodobra zapravila moralno avtoriteto. O spolnih zlorabah, ki so jih v zadnjih letih in desetletjih zagrešili katoliški duhovniki pri nas, je treba javno spregovoriti in nihče ne more uživati imunitete.

 

V družbenem oziroma političnem smislu pa bi morala slovenska Cerkev storiti še eno veliko dejanje, ki ga terja občutek za pravičnost: morala bi se opravičiti za medvojno kolaboracijo. Spolne zlorabe in medvojna kolaboracija sta dva peklenska greha na glavi slovenske cerkve in katoličani upravičeno pričakujemo, da bo Stolnica to zmogla. Da bo obžalovala in se pokesala. In če bo to zmogla, potem ji nihče več ne bo mogel očitati hinavščine, dvojnih meril ali politiziranja. Takšna očiščena Cerkev se lahko potem brez zadržkov izjasni o vseh relevantih družbenih vprašanjih, tudi o politiki in političnih strankah na t.i. desnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
39
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,557
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,610
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,470
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,865
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,351
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,484
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,152
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,235
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 892
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,105