Komentar

"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"

Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

23.02.2019 06:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivano Popović   Zagreb   Virus teater Michelangelo   Marko Peljhan   Dramski observatorij Kapital

Današnji komentar bi lahko začel na podoben način, kot sem pred dvema tednoma začel premislek o napovedani razstavi Marka Rothka, ki bo odprta 12. marca 2019 v Kunsthistorisches Museum (Umetnostno-zgodovinskem muzeju) na Dunaju. Tudi današnji tekst je namenjen premisleku o tistem, kar se bo šele zgodilo. V bližnji prihodnosti napovedujejo v Zagrebu pregledno razstavo akademske kiparke Ivane Popović. Odprtje se bo zgodilo 21. marca 2019. Z zagrebško razstavo Muzej suvremene umjetnosti (MSU) najavlja pregled umetniških del umetnice, ki se je rodila leta 1968, umrla pa je leta 2018. Današnji komentar vsebuje refleksije njene umetnosti. Z njim vas želim za nekaj trenutkov povezati z Ivano Popović, istočasno pa vas pozvati, da si v nastopajočih mesecih ogledate njeno zagrebško razstavo.

 

Pred vami imam namen opisati čas med leti 1989 in 1994, v Ljubljano je prišla na moje povabilo leta 1991, kjer smo v kozmokinetičnem kabinetu Noordung pripravljali gledališko predstavo Dramski observatorij Kapital. Premiera dramskega observatorija je bila 18. septembra 1991 v mestnih javnih skladiščih.

 

Ivano Popović sem povabil v predstavo Kapital kot kostumografko. Zelo kmalu pa se je izkazalo, da beseda, ki opisuje gledališko nalogo - kostumografija - ne zadošča temu, kar je Ivana Popović konceptualizirala. Umetniško nalogo je opravila brezhibno. Nikoli ne bom pozabil njenega ironičnega stavka: "Samo ti radi, a ja ću u zadnjem redu plesti radnu odjeću za tvoje glumce, a mogu ti je izraditi i iz drva." in tako je tudi bilo. Nedolgo po premieri Dramskega observatorija Kapital je začela intenzivno sodelovati pri gledališki predstavi 317 A Tišina KA s sijajnim Markom Peljhanom. S to predstavo sta Ivana Popović in Marko Peljhan vstopila v polje duha časa devetdesetih let.

 

O Ivani Popović ne morem premišljevati z metodološko distanco, lahko pa brez zadržkov formuliram logiko njenega Virus teatra Michelangelo. Vizualna umetnica je vstopila na zagrebško umetniško sceno četrt stoletja po vzponu vplivne konceptualne avantgarde, na katero se je vse svoje umetniško življenje nanašala, čeprav ni tega nikoli javno manifestirala. Tako je imela že v izhodišču izvrstno zgodovinsko podporo. V svet umetnosti je vstopila v izteku osemdesetih let, ko so bile ideje konceptualne umetnosti šestdesetih in sedemdesetih let že kanonizirane. V osemdesetih pa so bile te ideje v gledališki umetnosti že material interpretacije. Sam takrat nisem uprizarjal, interpretiral ali konceptualiziral dramskih tekstov, temveč posamične ideje konceptualne umetnosti. To je bil čas, ko je bil retrogardistični (retroavantgardistični) paradoks še ostro izrisan na umetniškem horizontu XX. stoletja.

 

Prehod od eksperimentalnega konceptualizma do retrogardističnega novega konzervativizma je potekal načelno nekonfliktno. Retrogardisti smo v tistem času strateško iskali zaveznike proti dominantni, akademski, monožanrski, stari, klasično-modernistični falangi. V tistem času je bila na oblasti državna socabstrakcija, za katero je bilo značilno, da je bila akademsko resnobna, še več, v imenu vladajoče ideologije je bila eksponentno dolgočasna in turobna.

 

Ivana Popović je kmalu po umetniškem srečanju z Markom Peljhanom vstopila v ta vmesni prostor, v režo neoavantgardizma in retrogardizma ter intenzivno zaživela svoj stilni formativ. Kmalu po ljubljanski gledališki izkušnji je Ivana Popović izoblikovala svojo prvo gledališko strojnico, ki jo je poimenovala Virus teater Michelangelo.

 

Kaj sem videl, ko sem na vajah za predstavo Dramski observatorij Kapital gledal Ivano Popović? 

 

Ivana Popović je, podobno kot modernistični tradicionalisti in nasprotno kot konceptualisti, svoje umetnine oblikovala z ročnim skulpturalnim delom. V naslednjem produkcijskem koraku jih je z namenom, da znotraj procesa gledališke umetnine postanejo neodvisne skulpture, pošiljala v gledališki čas. Ivana Popović je v gledališkem času svojo objektnost oblikovala z ročno spretnostjo.

 

Svoje izdelke je sredi predstave dobesedno po-kazala (kazalište). Predvsem jih ni nikoli uporabljala kot ilustrativno podporo predstav. Niso imeli vloge kostumov, igrali so kostume. Funkcionalno jih je vpenjala v predstavo. Za razliko od drugih umetnikov tistega časa umetnostne teorije ni vzela v roke, da bi z njo oblikovala umetnost. Še bolj radikalno povedano – bila je umetnica, ki je delovala v univerzalnem času. Sočasni gledališki umetniki so uporabljali teorijo kot ikonografijo gledališke umetnine. Ivana Popović se je kot predstavnica zadnje avantgarde XX. stoletja morala nežno soočati ne toliko z gledališkimi tradicionalisti – modernisti, kot ravno s konceptualnimi umetniki, ki niso zmogli pristati na avtonomno procesiranje vizualne umetnosti znotraj druge umetniške zvrsti (Jaz sam žrtva mode – Ivana Popović 1993, Žrtve mode bum, bum bumDušan Jovanovič, 1976).

 

 

 

 

Pozicija Ivane Popović je bila radikalna, saj je zavestno preskočila tretjo avantgardistično metodo XX. stoletja: Umetniškega dela se ne smeš dotakniti. S svojim virusnim gledališčem ni vstopila v high tech, temveč v low tech. Ni konceptualizirala predstav, temveč je modificirala generalne ideje, da bi se skozi gledališki čas prečistile iz nevrednega v vredno.

 

Ivana Popovič v svoji živosti ni nikoli posnemala življenja, temveč je želela s pomočjo žanrskega krasilstva življenje naseliti z umetnostjo, podobno kot zgodnji, pozor, zgodnji Matthew Barney v svoji manekensko teatralizirani skulpturalni fazi. Iznajdba Ivane Popović je emancipirani vstop v vzporedno zvrst umetnosti (gledališče). 

 

Pomembno je razumeti: nikoli ni teatralizirala skulpture. Njena umetnost je živela v neposredni bližini nadmarionet Gordona Craiga. Pri Ivani gledamo odvisnost od gledališke resničnosti same, njeni nadmanekeni so nadmarionete čez-človeškega. Ivana Popović je postala nosilka procesualnega stroja navidezno manj vredne zvrsti (moda) znotraj druge umetniški zvrsti (gledališče). Nastopila je parazitska situacija, skladna s podobnimi akcijami in duhom časa devetdesetih let v hrvaški gledališki praksi (npr. Parazit teater s predstavo Art parazit, Nataša Stanić, Labin).

 

Sam sem priča, da je bilo to njeno zavestno, premišljeno dejanje v gledališki umetnosti. Na začetku je bila pri Ivani Popović pomembna odločitev, da se zaradi konceptualnega trika prikrito približa konceptualni umetnosti.

 

Metoda: vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!, jo je poponoma prevzela in jo do zadnjega dne potrjevala! Očetje je nikoli niso priznali za svojo hčer. Preskočila je tisto, kar je bilo nujno preskočiti: umetniškega dela se ne smeš dotakniti, ravno zato je za svoje delovanje uporabila gledališko umetnost. Ni pa dobesedno pristopila k zadnji umetniški metodi XX. stoletja: vse je potencialno digitalno. Z gledališčem Virus teater Michelangelo ni dobesedno razvijala digitalnih strategij, temveč je aktivirala digitalno obsedenost, napoved virusne destrukcije.        

 

O njeni umetnosti so pisale predvsem revije, ki poenostavljajo in opisujejo življenjske stile, manj pa revije o umetnosti. Ali ni to temeljni dokaz o njeni potopljenosti v avantgardno delovanje? Ni je določala metoda ready made, temveč metoda rendez-vous, srečanje - v dogodku, v pretoku časa.

 

Ivana Popović  je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ročnega dela, vedno je želela delati najbolje kot je zmogla, a vedno zavestno - slabo. Šele slabo ukrojeno in še slabše proizvedeno je postalo najlepše možno: Pogledaj kako je to loše iskrojeno, a još lošije sašiveno – a tako je lijepo! Ali kaj pove več od te izjave? Ni veščine, ni okusa, je samo lepota umetniške procesualnosti.

 

Vabim vas, da si ogledate posmrtno razstavo izjemne umetnice Ivane Popović v hrvaški prestolnici.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,101
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,542
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,801
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,504
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,468
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,110
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 925
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,020
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 806
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 746