Komentar

Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"

V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v času Sovjetske zveze Slovenija še ni bila država. To bi pustilo prazen prostor za špekulacije, ali ni vseeno bila vazalna država Jugoslavija? Cerar - podobno kot medijske avtoritete - nemara verjame, da Jugoslavija ni bila sovjetska vazalna država, kolega Hunt pa bi ga lahko prepričal o nasprotnem. Nerodnosti zunanjega ministra Cerarja in pomanjkanje strokovne podpore slovenski vladi pa so zgolj iztočnica za neko bolj daljnosežno in važnejšo razpravo. Vprašanje je namreč, ali drži Huntova domneva, da se je Slovenija "preobrazila v moderno evropsko demokracijo"

25.02.2019 19:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jeremy Hunt   Miro Cerar   Slovenija   Velika Britanija   vazalstvo   Sovjetska zveza   Evropska unija   Jugoslavija

Foto: twitter

Britanski zunanji minister se je pri vazalstvu zmotil v imenu države, v komplimentu, ki je sledil, pa bi mu težko pritrdili. Namesto, da bi slavili začetek Slovenije kot mednarodnega in zgodovinskega subjekta, se - seveda ne sami, ampak skupaj z italijanskimi populisti - vračamo k iluzijam, zaradi katerih sta bila potrebna in ki sta jih zavrgla Evropska unija in Nato.

Aktualni slovenski zunanji minister Miro Cerar 21. februarja 2019 ni zamudil priložnosti, da bi molčal potem, ko je britanski zunanji minister Jeremy Hunt rekel: "Velika Britanija je zelo ponosna na preobrazbo Slovenije v zadnjih tridesetih letih. Gre za izjemno preobrazbo iz sovjetske vazalne države v moderno evropsko demokracijo." To, da je zamudil priložnost za ogorčen ugovor - v tem smislu, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država - so mediji Cerarju zamerili skoraj tako, kot so mu zamerili obotavljanje pri ugovoru zoper predsednika evropskega parlamenta Tajanija in dva najvišja dostojanstvenika Italije (Mattarello in Salvinija), ki so v zvezi s fojbami obsojali jugoslovanski in opravičevali italijanski režim. Cerar bi bil Italijanom zlahka vrnil milo za drago, ko bi jih spomnil na norosti fašizma ali vsaj na znano zgodovinsko-kulturno Poročilo iz leta 2000. Ugovor zoper poenostavitve britanskega kolega bi bil nekoliko težji. Cerar bi mu seveda lahko očital izročitev vojnih ujetnikov jugoslovanskim in sovjetskim zaveznikom leta 1945 (ki se je končala z zunajsodnimi poboji), vendar bi tak očitek kvečjemu potrdil Huntovo poenostavljanje. V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v času Sovjetske zveze Slovenija še ni bila država. To bi pustilo prazen prostor za špekulacije, ali ni vseeno bila vazalna država Jugoslavija? Cerar - podobno kot medijske avtoritete - nemara verjame, da Jugoslavija ni bila sovjetska vazalna država, kolega Hunt pa bi ga lahko prepričal o nasprotnem. Kako?

 

Britanski zunanji minister bi se najbrž predvsem skliceval na pomembno britansko avtoriteto, tj. na Winstona Churchilla, ki je leta 1946 v Fultonu rekel, da železna zavesa sega od Sczeczina do Trsta. Glede na to, da ima dobre svetovalce - ki jih Cerar po vsem videzu nima - bi Hunt lahko navedel še nekaj dejstev:

 

1. da so Protiimperialistično oz. Osvobodilno fronto slovenskega naroda ustanovili člani Društva prijateljev Sovjetske zveze,

 

2. da je glavno mesto Jugoslavije oktobra 1944 osvojila Rdeča armada,

 

3. da je Tito začel z zbiranjem privržencev neuvrščenega gibanja leta 1955 na pobudo Nikite Hruščova, ki se je - po konferenci v Bandungu - prestrašil, da bo takšno gibanje prevzela Kitajska;

 

4. da so po drugi svetovni vojni vsi jugoslovanski modeli, ukrepi in dokumenti do pičice natančno posnemali sovjetske modele, ukrepe in dokumente - od enopartijskega sistema, kulta osebnosti, pobojev ujetnikov in zatiranja Cerkve do koncentracijskih taborišč, zaporov, montiranih procesov, čistk (lustracije!) nacionalizacije, cenzure, kulturne politike itn. 

 

 

***

 

Nerodnosti zunanjega ministra Cerarja in pomanjkanje strokovne podpore slovenski vladi pa so zgolj iztočnica za neko bolj daljnosežno in važnejšo razpravo. Vprašanje je namreč, ali drži Huntova domneva, da se je Slovenija "preobrazila v moderno evropsko demokracijo"?

 

Najprej je mogoče ugotoviti, da sta Stalin in Sovjetska zveza po drugi svetovni vojni vsem satelitskim državam in tudi Jugoslaviji (katere prestolnico je bila leta 1944 zasedla Rdeča armada), obljubljala svobodne volitve in samoodločbo, neizpolnjene obljube pa so botrovale hladni vojni. Te - za demokratične države samoumevne - obljube so se izpolnile s petinštiridesetletno zamudo, leta 1990. V Sloveniji se je obdobje laži in vazalstva končalo med letoma 1990 in 1992. Ta čas je bil prelomen. To je bil vrhunski dogodek slovenske zgodovine. Z njim se ni končala vsa zgodovina, ampak gotovo se je končala zgodovina enopartijske diktature, zaprtega in pridušenega gospodarstva, revščine in splošnega primitivizma, o katerem obstajajo danes obširna dokazna gradiva. Vprašanje, ki si ga postavljamo trideset let po koncu te zgodovine, je zelo preprosto: ali znamo pravilno in dostojno oceniti zgodovinski prelom, konec hladne vojne, do katerega je prišlo leta 1990? In še naprej: ali se ocena o prelomu oz. koncu potrjuje danes?

 

K pisanju o teh rečeh me je poleg nerodnosti aktualnega zunanjega ministra pripravil akademski podvig nekdanjega slovenskega veleposlanika pri Evropski uniji, ki ga doslej še nihče ni dosegel ali presegel. Veleposlanik Igor Senčar je avtor obširne in podrobne doktorske disertacije o evropskih vrednotah, pri čemer se ukvarja tudi s pomanjkljivostmi evropske zunanje politike v primerih brexita, grexita in ukrajinsko-ruskih odnosov. Senčar obravnava tudi dileme in napovedi Evropske unije ob koncu hladne vojne. Iz njegove obravnave je - šele - mogoče razumeti, kako velikanske so bile geopolitične spremembe po letu 1989, s kakšnimi izzivi so se srečevale in kako težko so se uresničevale. Senčar omenja ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega. Ta je leta 1989 v Mainzu uporabil sintagmo, ki jo je pozneje navedla tudi pariška listina OVSE "Za novo Evropo": celovita in svobodna Evropa, ki je v miru sama s seboj. Senčar poleg Busha omenja tudi Gorbačova, ki je z govorom Evropa kot skupni dom prvi resno poskusil uveljaviti Sovjetsko zvezo kot evropsko državo. Pisec teh vrstic je bil (decembra 1992) navzoč pri dveh govorih poznejšega ruskega ministra za zunanje zadeve Andreja Kozireva: prvi je nakazoval azijsko, drugi pa evropsko prihodnost Rusije. Kaj se je zgodilo z vsem tem političnim kapitalom, vidimo pri Putinovih posegih v Ukrajini.

 

Med najvažnejšimi ugotovitvami omenjene disertacije, ki bo prelomno dejanje za slovensko mednarodno-pravno in za teorijo mednarodnih odnosov, je ugotovitev najnovejšega pešanja evropske državotvorne drznosti in evro-atlantske miselnosti, ki se kaže na primeru Krima in Ukrajine, na žalost pa tudi v slovenski zunanji politiki. Ta politika - kot kažejo nekatere brezbrižnosti v zvezi s sankcijami zoper Rusijo zaradi Krima in razprave o Venezueli - ne gradi na izročilu konca hladne vojne in slovenske osamosvojitve, ampak prav na miselnosti hladne vojne.

 

In za to gre. Britanski zunanji minister se je pri vazalstvu zmotil v imenu države, v komplimentu, ki je sledil, pa bi mu težko pritrdili. Namesto, da bi slavili začetek Slovenije kot mednarodnega in zgodovinskega subjekta, se - seveda ne sami, ampak skupaj z italijanskimi populisti - vračamo k iluzijam, zaradi katerih sta bila potrebna in ki sta jih zavrgla Evropska unija in Nato.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vzporedna država
3
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,614
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,398
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,278
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,192
06/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
07/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,745
08/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 690
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
10/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603