Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Tajni sestanek (1)

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo prvi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast. Avtor se loti Hitlerjevih prvih zunanjepolitičnih potez, denimo priključitve Avstrije, prične pa se s kultnim sestankom 24 nemških industrialcv, ki so se bili pripravljeni podrediti novemu Voditelju in Stranki.

01.03.2019 22:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Adolf Hitler   Nemčija   industrialci   Reichstag   Opel   Siemens

Sonce je mrzla zvezda. Njegovo srce ledeno trnje. Njegova svetloba neusmiljena. Februarja so drevesa mrtva, reka okamenela, kot da izvir ne bruha več vode in je morje ne more več požirati. Čas se je zakrknil vase. Zjutraj nobenega šuma, nobenega ptičjega petja, ničesar. Potem pa na lepem avto, nato še eden in nenadoma koraki, silhuete, ki jih ni moč videti. Vodja predstave je trikrat udaril ob tla, vendar se zastor ni dvignil.

 

Ponedeljek je, mesto migeta za svojim meglenim zaslonom. Ljudje kot vsak drug dan hite v službo, sedajo na tramvaj, na avtobus, skušajo se zmuzniti na gornjo ploščad in potem v strupenem mrazu dremajo naprej. Toda dvajseti februar tega leta ni bil običajen dan. Čeravno večina preživlja dopoldne ob delu, zazibana v sladko in spodobno laž zaposlitve, ponavljajoč drobne kretnje, v katerih se skriva nema, všečna resnica in v katerih se vsa veličastna zgodba naših življenj zgošča v marljivo pantomimo. In tako je spokojno, običajno minil dan. In medtem ko so mali ljudje križarili med domom in tovarno, med tržnico in majhnim dvoriščem, kjer obešajo perilo, in potem, zvečer, med pisarno in krčmo in se nazadnje ponovno vračali domov, so daleč stran od vestnega in marljivega garanja, daleč proč od družinskega življenja, pred neko palačo na bregu Spreeja [1] iz avtomobilov izstopali imenitni gospodje. S ponižnim poklonom so jim odprli vrata, izstopili so iz svojih velikih črnih limuzin in se drug za drugim napotili pod masivnimi stebri iz peščenca.

 

Štiriindvajset jih je bilo, med mrtvimi drevesi na rečnem bregu, štiriindvajset črnih, kostanjevih ali svetlo rjavih plaščev, štiriindvajset parov z volno podloženih ramen, štiriindvajset tridelnih oblek in enako število hlač s sponkami in širokimi zavihi. Sence so zdrsnile skozi veliko preddverje palače predsednika skupščine; kmalu ne bo nobene skupščine več, nobenega predsednika več, in čez nekaj let tudi zgradbe parlamenta ne bo več, le še kup kadečih se ruševin.

 

A ta hip se napol dvigne štiriindvajset polstenih klobukov in pokaže se štiriindvajset plešastih lobanj ali belolasih vencev. Preden stopijo na prizorišče, si dostojanstveno podajo roke. Sami častitljivi patriciji so se zbrali v velikem preddverju; šaljivo in spoštljivo kramljajo med seboj; videti je, kot bi prisostvovali plahim, malce zapetim začetkom vrtne zabave.

 

Štiriindvajset silhuet se skrbno pazeč na vsak korak nameri po prvem izmed nizov zaporednih stopnišč, drugega za drugim požirajo presledke med stopnicami, vsake toliko si odpočijejo, da bi ne preobremenili ostarelih src, z rokami se oprijemljejo bakrenih letev in se vzpenjajo z napol zaprtimi očmi, ne da bi se ozrli po elegantni stebričasti ograji ali obokih, kot bi plezali na nevidno kopico odpadlega listja. Skozi majhen vhod jih odpeljejo na desno, tam pa, po nekaj korakih po šahovsko vzorčastem podu, premerijo še kakih trideset stopnic, ki vodijo v drugo nadstropje. Ne vem sicer, kdo je hodil prvi v povorki, pa saj niti ni važno, zakaj vsa štiriindvajseterica ravna enako, hodi po isti poti, zavije na desno okrog stopniščnega jaška, dokler slednjič na levi strani, kjer širom zazevajo nihajna vrata, ne vstopi v sprejemnico.

 

Pravijo, da si literatura lahko dovoli vse. Lahko bi jih potemtakem po mili volji pustil, da se do onemoglosti vrtijo po Penrosejevem stopnišču [2], nikoli več se ne bi povzpeli ali sestopili, nenehno bi se vzpenjali in spuščali hkrati. In res nam knjige pogosto puščajo tak vtis. Čas besedja, najsi bo trden ali tekoč, neprebojen ali naježen, gost, razvlečen ali zrnat, pač otrdi, okameni vsakršno gibanje. Naši junaki so se kot v začaranem gradu znašli za vekomaj ujeti v palači. Takoj po vstopu jih je oplazila strela in jih spremenila v toge kamnite gmote. Vrata so odprta in zaprta hkrati, podboji so obrabljeni, izpuljeni, uničeni ali prebarvani. Stopniščni jašek se sicer blešči, vendar je prazen, lestenec sije, vendar je mrtev. Smo v vseh časih obenem. Albert Vögler [3] se povzpne do prvega stopniščnega presledka in si ves zasopel in moker od potu otipa zamenljivi ovratnik, obide ga rahla vrtoglavica. Pod velikim pozlačenim lampijonom, ki osvetljuje stopniščni rameni, si popravi telovnik, odpne gumb in razrahlja ovratnik. Mogoče tudi Gustav Krupp [4] nekoliko postane na podestu in, malce pokroviteljski na stara leta, Albertu privošči sočutno besedo, mu skratka pokaže kanček solidarnosti. Nato Gustav nadaljuje pot, Albert Vögler pa še za hip obstane, sam pod lestencem, velikansko pozlačeno rastlino z neznansko kroglo svetlobe v sredini.

 

Nazadnje vstopijo v majhno sprejemnico. Wolf-Dietrich, zasebni tajnik Carla von Siemensa [5], še na kratko postoji ob okenskih vratih in se s pogledom počasi sprehodi po tanki plasti ivja, ki prekriva balkon. Za hip se umakne v kuhinjo za goste, pohajkuje med balami bombaža. In medtem ko drugi kramljajo in smodijo cigare, čenčajo o likerju ali o krznenem plašču, ta ima raje blag okus, onemu so bolj všeč začinjene jedi, vsi pa se navdušujejo nad orjaškimi premeri koštrunjih krač, medtem ko torej raztreseno vrtijo zlate prstane iz najfinejšega zlata, on, Wolf-Dietrich, sanjari ob oknu, poplesuje med golimi vejami in pluje po Spreeju.

 

Nekaj korakov proč Wilhelm von Opel [6] občudujoč krhke mavčne figurice, ki krasijo strop, dviguje in spušča svoja debela okrogla očala. Tudi njegov rod prihaja iz pradavnine, z majhne zemljiške posesti v okrožju Braubach, od koder so se naglo povzpeli s kopičenjem blaga in fasciklov, položajev in služb najprej kot sodniki, potem kot župani, vse do trenutka, ko je Adam – plod zavozlanega materinega drobovja, ki je v sebi združil vse veščine in zvijače ključavničarskega poklica –, iznašel sijajen šivalni stroj, ki je pomenil pravi začetek družinskega razcveta. Čeprav v resnici ni izumil ničesar. Zaposlil se je bil pri nekem tovarnarju, bistro gledal okrog sebe, se rad trkal po prsih in nato malce izboljšal dobro utečen izdelek. Poročil se je s Sophie Scheller, ki mu je v zakon prinesla bogato doto, in po njej imenoval svoj prvi šivalnik. Odtlej je proizvodnja samo še rasla. Trajalo je nekaj let, preden je šivalni stroj prešel v občo rabo, ujel naraščajočo krivuljo časa in ljudem zlezel pod kožo. Njegovi pravi izumitelji so ga iznašli nekoliko prezgodaj. Ko je šivalni stroj postal uspešnica, se je Adam Opel posvetil dvokolesu. Neke noči pa je skozi priprta vrata pritaval skrivnosten glas; Adama je zazeblo, hudo zazeblo pri srcu. Pa niso prišli izumitelji šivalnega stroja terjat avtorske pravice, niso njegovi delavci zahtevali deleža pri dobičku, bil je sam Bog, ki je zahteval njegovo dušo; moral mu jo je izročiti.

 

Vendar pa podjetja ne umro tako kot ljudje. To so skrivnostni organizmi, ki nikoli ne preminejo. Znamka Opel je še naprej pridno prodajala bicikle in kasneje tudi avtomobile. Ob ustanoviteljevi smrti je tvrdka štela že tisoč petsto zaposlenih. Nenehno je rasla in rasla. Podjetje je bitje, pri katerem se vsa kri steka v glavo. Takemu bitju pravimo moralno bitje. Njegovo življenje traja veliko dlje od našega. Zato je tega dvajsetega februarja, ko Wilhelm meditira v majhnem salonu palače predsednika Reichstaga [7], družba Opel že častitljiva stara dama. Danes je imperij znotraj drugega imperija in ima komaj še kakšno zvezo s šivalnimi stroji starega Adama. In čeravno je družba Opel zelo bogata stara dama, je vendarle že tako stara, da je skoraj ni več opaziti, nekako se je zlila s krajino. Danes je družba Opel veliko starejša kot prenekatera država, starejša kot Libanon, starejša kot sama Nemčija, starejša kot večina afriških držav, starejša celo od Butana, kamor so se bili zatekli bogovi, da bi se skrili za oblaki.

 

 

(1) Spree, reka, ki teče skozi Saško, Brandenburg in Berlin.

(2) Penrosejevo stopnišče je "nemogoča zgradba" v obliki stopnišča, ki jo je leta 1958 zasnoval britanski genetik Lionel Penrose; stavba temelji na Penrosejevem trikotniku, ki ga je zasnoval njegov sin, fizik in matematik Roger Penrose. Penrosejevo stopnišče je dvodimenzionalni prikaz stopnišča s štirimi zavoji na desno, ki vselej pripeljejo do izhodiščne točke. V običajni predstavi stopnice tvorijo kolobar ali obroč, ki se nenehno povrača vase (kot uroboros) in terja nenehno vzpenjanje (ali spuščanje, pač glede na smer kroženja), zato se zdi, kot da stopnišče nima ne najvišje ne najnižje točke. Režiser Jean-Jacques Annaud je v filmu Ime rože (po istoimenskem romanu Umberta Eca) Penrosejevo stopnišče prikazal kot labirint srednjeveške opatijske knjižnice.

(3) Albert Vögler (1877–1945), nemški politik, industrialec in podjetnik (Vereinigte Stahlwerke AG), soustanovitelj Nemške ljudske stranke (DVP) v Weimarski republiki, pomemben proizvajalec streliva za nemško vojsko v drugi svetovni vojni. Od leta 1932 je odkrito finančno podpiral nacistično stranko; da bi se izognil aretaciji s strani ameriških vojakov, je 14. aprila 1945 naredil samomor.

(4) Gustav Krupp von Bohlen und Halbach (1870–1950), med letoma 1909 in 1941 vodja železarskega koncerna Friedrich Krupp AG; s sinom Alfriedom sta med prvo in drugo svetovno vojno oskrbovala nemški vojni stroj z orožjem in industrijsko opremo, od vlakov, avtomobilov, ladij, podmornic do tankov, mitraljezov, havbic in topov. Zaradi senilnosti in bolezni se je izognil sojenju pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Nürnbergu.

(5) Carl Friedrich von Siemens (1872–1941), nemški podjetnik in politik. Po prvi svetovni vojni je znova postavil na noge družinsko podjetje Siemens&Halske AG (današnji Siemens AG). Pred smrtjo je bil nadzornik državnih železnic v Reichstagu.

(6) Wilhelm von Opel (1871–1948), eden od ustanoviteljev avtomobilske dinastije Opel. Leta 1933 se je pridružil nacionalsocialistični stranki, finančno je izdatno podpiral SS. Leta 1947 je bil na enem od denacifikacijskih procesov v Zahodni Nemčiji zaradi sodelovanja z režimom obsojen na visoko denarno kazen.

(7) Reichstag, stavba in naziv nemškega parlamenta (državnega zbora) v Berlinu. Ime (cesarski zbor) prihaja še iz časov Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti; stavba je bila zgrajena leta 1894 kot sedež cesarskega zbora nemškega cesarstva in je kasneje služila kot sedež državnega zbora v Weimarski republiki. Leta 1933 so jo dali nacisti požgati.

 

Iz francoščine prevedel Jaroslav Skrušný.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
11
19.09.2019 22:30
Vladimir Vodušek, ki je bil septembra lani zaradi izsiljevanja obsojen na poldrugo leto zapora, je na svoji spletni strani ... Več.
Piše: Uredništvo
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,146
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,399
03/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,130
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,557
05/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,300
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,623
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,105
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,208
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,369
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 943