Komentar

Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi

Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma.

02.03.2019 22:51
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Karpo Godina   Splav Meduze   film   Théodore Géricault   Želimir Žilnik   Viba film

Foto: Mediaspeed

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

Avantgardistična tavtologija, povzeta po elektronski pošti: "Kljub temu, da živčevje meduze sestavlja le enostavna mreža nevronov, so meduze izjemno učinkoviti plavalci, saj izkoriščajo prožnost svojih tkiv in vodne vrtince, da pridobijo nazaj del energije vsakega krčenja. Po merilu porabe energije glede na hitrost premikanja so najučinkovitejše plavalke med vsemi živalmi." Če to ne bi bil komenatar o umetnini in umetniku, bi lahko bilo zgodovinsko poročilo o prelomnem času, ko je Karpo Godina leta 1980 montiral svoj prvi igrani film Splav meduze. V času priprav na film in med samim snemanjem je umiral in umrl avtokrat, ki je dobil kodno ime po pištoli TT.

 

Vstopimo naravnost v sredico komentarja: Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma. V vseh svoji filmskih legah je meta-montažer.

 

Premaknimo se iz klasično-konceptualističnega časa (Rani radovi, režija Želimir Žilnik, kamera in montaža Karpo Godina, 1971, Zlati medved, Berlin) v svet postmodernističnega časa, ki je že zdavnaj za nami, v neposredno bližino filma Splav meduze (1980)!

 

Današnji komentar je posvečen umetnosti, kjer je v ospredju - montaža. Ne le filmska, temveč umetniška montaža nasploh. Karpo Godina je bil ves čas v neposredni bližini človeka, ki se je natančno zavedal moči atraktorske montaže. To je bil famozni scenarist, prevajalec, teoretik, dramaturg, supervizor Branko Vučičević. Drugi mož, ki se nahaja te dni v bližini Karpa Godine, je mož s posebnimi znanji, mož iz čisto drugega časa, to je famozni Dejan Kršić, projektant umetniške projekcije - Nova Evropa. Dejan Kršić je eden tistih, ki se natančno zaveda lepote atraktorske montaže. Te dni pripravlja kapitalno knjigo o umetnini-filmu Splav meduze. Današnji komentar o Karpu Godini in filmu Splav meduze je posvečen tudi njima!

 

Elektronska pošta: na straneh 241, 242, 243 v Kršićevi knjigi je Brankova varianta o drstenju Meduze. Lp, GK. 

 

Lp KG, II.: Oplojeno jajčece se razvije v ličinko, ki se pritrdi kot polip in nespolno tvori nove polipe, ob ustreznih razmerah začne tvoriti meduze. Te prosto plavajo okrog in ko dosežejo spolno zrelost, pričnejo izločati spolne celice. Krog se tako zaključi.

 

Montaža je fantastično umetniško sredstvo, mikronsko stičišče kronosa izhajajoče iz zaporedja kadrov, ki so lahko linearno ali nelinearno razporejeni. Umetnine najpogosteje sledijo notranji ali atraktorski montaži.

 

Zakaj sovražite Zenitizem? Ker je nov in aktiven? Kdor je proti Zenitizmu ali laže ali pa je idiot!

 

 

Théodore Géricault, Splav Meduze

 

 

Vstopimo naravnost v sredico: Karpo Godina sledi atraktorski montaži. Šele meta-montaža razjasni smisel filmskega jezika. Ona je tista, ki omogči filmu, da je ves filmski. Karpo Godina atraktira filmski kader, drastično plasti bližnje in divje asociacije. Če pogledamo v filmski jezik Karpa Godine, bi lahko izluščili definicijo filmske režije: Film je umetnost meta-montaže! Pozor, kamera teče, druga ponovitev: v filmski produkciji, v umetnosti filma, se redko zgodi, da se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi, pri Karpu Godini se.

 

Film Splav meduze je tekstura, ki me je in me bo verjetno do konca svojih dni vznemirjala: kaže mi, v kakšnem scefranem svetu živim. Splav meduze je film, ki tematizira umetnost in umetnike, ki izumljajo kozmopolitsko umetnost sredi balkanske palanke, sredi svetega Ligojna. Splav meduze tematizira kozmopolitsko umetnost protagonistov X1, X2 in X3. Da! To so bili umetniki, ki so se pustili izrabiti, da anonimni zgradijo nov svet! Film je omogočila davnega leta 1979 dramaturška skupina Viba filma v zasedbi Goran Schmidt, Drago Jančar in Aleksander Zorn.

 

Vas je blatna, kmetje verjamejo v vamiprje!

 

V Splavu meduze je vse verodostojno, evforično, polno umetniške želje, ki jo vidimo v emancipiranih učiteljicah v eni od banovin SHS, istočasno pa gledamo surovo Balkanijo. V filmu gledamo barbarogenije! Čeprav nas Splav meduze ne približa resničnosti nas približa bodočniški umetnosti. Nenehno presega faktografijo s fotografijo, z lepoto zmontirane fotografije.

 

Kdo prihaja? Nov čas prihaja in nove fotografije!

 

Film tematizira Ljubomirja Micića (Mišić) in njegovo avantgardsitično zenitistično tovarišijo, tematizira balkanskega umetnika bodočnika. Film žarči življenje umetnika avantgardista, medtem ko so umetniki avantgardisti na umetniški turneji, so na begu od stvarnosti. Film ukinja psihološko motiviranost protagonistov. Podobno kot umetniško gibanje ukinjaja v svojih umetninah psihološke motivacije. Sami delujejo antipsihološko. Zaradi različnih pobud se na izjemen način prelivajo v filmski kader, zato je v filmu vse izjemno.

        Kljub temu, da gradi Karpo Godina filmsko pripoved s pomočjo atraktorske montaže, se ne more upreti temu, da kader kompozicijsko organizira. Protagonisti X1, X2 in X3, se v pripovednem času ozavestijo in z distance doživljajo svoj notranji izraz. Ne umikajo se več v svojo umetniškost - poze, temveč sami sebe, svojo dramo zmontirajo v filmsko konstrukcijo. 

 

Še enkrat bom poskusil opisati razliko med konstrukcijo in kompozicijo v umetnosti. Konstrukcija kadra se sproži z notranjo ali atraktorsko montažo, kompozicija pa se organizira v samem kadru ali ritmu sekvence. Konec poskusa! 

 

Svoboda ali strip! Svoboda ali strip? Kakšna je razlika?  

 

Kadri so izpolnjeni s citatnostjo in z najvišjo stopnjo duhovne vertikalizacije. Kadri in skevence so navkljub citatni determiniranosti pri Karpu osvobojeni od oblike. Oblika nikoli ne razčloveči vsebine. Protagonisti živijo svoje življenje v notranji montaži. To je tisti trenutek, ko se umetnik-konstruktor v montaži razveseli montažnega spoja vse do neba!

 

Moja projekcija: kino avditorij je potrebno popolnoma odmakniti od resničnosti, šele tako lahko posamičen gledalec vstopi v očiščen prostor, kjer zasluti svet osvobajajoče anarhije. Avditorij prepozna v meta-montaži osvobajajočo spojino. Tako mu ni potrebno prevzeti vzvoda realne moči, istočasno pa se lahko anarhično zoprstavi ideologiji stvarnosti. 

 

Projekcija Splava meduze: že v naslednjem hipu vdre v igrani film dokumentaren film, ki atraktira avditorij s potujitvijo od filmske iluzije.

 

Lp GK III.: Krog se tako zaključi. Pri različnih skupinah ožigalkarjev je z evolucijo prišlo do sprememb v življenjskem krogu, odvisno od pogojev v okolju in strategije preživetja. Pri klobučnjakih meduza močno prevladuje, tako po dolgoživosti kot po velikosti. Polipi kubomeduz ne brstijo, temveč se neposredno preobrazijo v meduze. 

 

LpGK IV.: Splav Meduze (Brodolomnici s fregate Meduza) je remek-delo slikarja Theodorea Gericaulta, ki vsebuje resnični motiv brodoloma bojne ladje Meduza. Slika je bila prvič razstavljena na pariškem Salonu leta 1818. Sliko danes razumemo kot proto-romantično koordinato.

 

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

 

Lp GK V.: Walter Benjamin v Moskvi! Karpo Godina v New Yorku v Momi! Na tem mestu bi lahko nastopil lep konec. Lep pozdrav, Karpo Godina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O anonimnih komentatorjih
3
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,465
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,338
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,704
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,280
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,168
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 974
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,165
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,013
10/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,179