Komentar

Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi

Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma.

02.03.2019 22:51
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Karpo Godina   Splav Meduze   film   Théodore Géricault   Želimir Žilnik   Viba film

Foto: Mediaspeed

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

Avantgardistična tavtologija, povzeta po elektronski pošti: "Kljub temu, da živčevje meduze sestavlja le enostavna mreža nevronov, so meduze izjemno učinkoviti plavalci, saj izkoriščajo prožnost svojih tkiv in vodne vrtince, da pridobijo nazaj del energije vsakega krčenja. Po merilu porabe energije glede na hitrost premikanja so najučinkovitejše plavalke med vsemi živalmi." Če to ne bi bil komenatar o umetnini in umetniku, bi lahko bilo zgodovinsko poročilo o prelomnem času, ko je Karpo Godina leta 1980 montiral svoj prvi igrani film Splav meduze. V času priprav na film in med samim snemanjem je umiral in umrl avtokrat, ki je dobil kodno ime po pištoli TT.

 

Vstopimo naravnost v sredico komentarja: Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln zauma. S svojim očesom usmerja svojo umetniško avtentičnost: je eden redkih, ki snema, režira in montira svoje filme. Medtem, ko gleda skozi objektiv in snema kader, za svoje filmske tovariše vnaprej montira sekvenco, ko snema kader za svoj film, v kameri že montira ideje naslednjega filma. V vseh svoji filmskih legah je meta-montažer.

 

Premaknimo se iz klasično-konceptualističnega časa (Rani radovi, režija Želimir Žilnik, kamera in montaža Karpo Godina, 1971, Zlati medved, Berlin) v svet postmodernističnega časa, ki je že zdavnaj za nami, v neposredno bližino filma Splav meduze (1980)!

 

Današnji komentar je posvečen umetnosti, kjer je v ospredju - montaža. Ne le filmska, temveč umetniška montaža nasploh. Karpo Godina je bil ves čas v neposredni bližini človeka, ki se je natančno zavedal moči atraktorske montaže. To je bil famozni scenarist, prevajalec, teoretik, dramaturg, supervizor Branko Vučičević. Drugi mož, ki se nahaja te dni v bližini Karpa Godine, je mož s posebnimi znanji, mož iz čisto drugega časa, to je famozni Dejan Kršić, projektant umetniške projekcije - Nova Evropa. Dejan Kršić je eden tistih, ki se natančno zaveda lepote atraktorske montaže. Te dni pripravlja kapitalno knjigo o umetnini-filmu Splav meduze. Današnji komentar o Karpu Godini in filmu Splav meduze je posvečen tudi njima!

 

Elektronska pošta: na straneh 241, 242, 243 v Kršićevi knjigi je Brankova varianta o drstenju Meduze. Lp, GK. 

 

Lp KG, II.: Oplojeno jajčece se razvije v ličinko, ki se pritrdi kot polip in nespolno tvori nove polipe, ob ustreznih razmerah začne tvoriti meduze. Te prosto plavajo okrog in ko dosežejo spolno zrelost, pričnejo izločati spolne celice. Krog se tako zaključi.

 

Montaža je fantastično umetniško sredstvo, mikronsko stičišče kronosa izhajajoče iz zaporedja kadrov, ki so lahko linearno ali nelinearno razporejeni. Umetnine najpogosteje sledijo notranji ali atraktorski montaži.

 

Zakaj sovražite Zenitizem? Ker je nov in aktiven? Kdor je proti Zenitizmu ali laže ali pa je idiot!

 

 

Théodore Géricault, Splav Meduze

 

 

Vstopimo naravnost v sredico: Karpo Godina sledi atraktorski montaži. Šele meta-montaža razjasni smisel filmskega jezika. Ona je tista, ki omogči filmu, da je ves filmski. Karpo Godina atraktira filmski kader, drastično plasti bližnje in divje asociacije. Če pogledamo v filmski jezik Karpa Godine, bi lahko izluščili definicijo filmske režije: Film je umetnost meta-montaže! Pozor, kamera teče, druga ponovitev: v filmski produkciji, v umetnosti filma, se redko zgodi, da se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi, pri Karpu Godini se.

 

Film Splav meduze je tekstura, ki me je in me bo verjetno do konca svojih dni vznemirjala: kaže mi, v kakšnem scefranem svetu živim. Splav meduze je film, ki tematizira umetnost in umetnike, ki izumljajo kozmopolitsko umetnost sredi balkanske palanke, sredi svetega Ligojna. Splav meduze tematizira kozmopolitsko umetnost protagonistov X1, X2 in X3. Da! To so bili umetniki, ki so se pustili izrabiti, da anonimni zgradijo nov svet! Film je omogočila davnega leta 1979 dramaturška skupina Viba filma v zasedbi Goran Schmidt, Drago Jančar in Aleksander Zorn.

 

Vas je blatna, kmetje verjamejo v vamiprje!

 

V Splavu meduze je vse verodostojno, evforično, polno umetniške želje, ki jo vidimo v emancipiranih učiteljicah v eni od banovin SHS, istočasno pa gledamo surovo Balkanijo. V filmu gledamo barbarogenije! Čeprav nas Splav meduze ne približa resničnosti nas približa bodočniški umetnosti. Nenehno presega faktografijo s fotografijo, z lepoto zmontirane fotografije.

 

Kdo prihaja? Nov čas prihaja in nove fotografije!

 

Film tematizira Ljubomirja Micića (Mišić) in njegovo avantgardsitično zenitistično tovarišijo, tematizira balkanskega umetnika bodočnika. Film žarči življenje umetnika avantgardista, medtem ko so umetniki avantgardisti na umetniški turneji, so na begu od stvarnosti. Film ukinja psihološko motiviranost protagonistov. Podobno kot umetniško gibanje ukinjaja v svojih umetninah psihološke motivacije. Sami delujejo antipsihološko. Zaradi različnih pobud se na izjemen način prelivajo v filmski kader, zato je v filmu vse izjemno.

        Kljub temu, da gradi Karpo Godina filmsko pripoved s pomočjo atraktorske montaže, se ne more upreti temu, da kader kompozicijsko organizira. Protagonisti X1, X2 in X3, se v pripovednem času ozavestijo in z distance doživljajo svoj notranji izraz. Ne umikajo se več v svojo umetniškost - poze, temveč sami sebe, svojo dramo zmontirajo v filmsko konstrukcijo. 

 

Še enkrat bom poskusil opisati razliko med konstrukcijo in kompozicijo v umetnosti. Konstrukcija kadra se sproži z notranjo ali atraktorsko montažo, kompozicija pa se organizira v samem kadru ali ritmu sekvence. Konec poskusa! 

 

Svoboda ali strip! Svoboda ali strip? Kakšna je razlika?  

 

Kadri so izpolnjeni s citatnostjo in z najvišjo stopnjo duhovne vertikalizacije. Kadri in skevence so navkljub citatni determiniranosti pri Karpu osvobojeni od oblike. Oblika nikoli ne razčloveči vsebine. Protagonisti živijo svoje življenje v notranji montaži. To je tisti trenutek, ko se umetnik-konstruktor v montaži razveseli montažnega spoja vse do neba!

 

Moja projekcija: kino avditorij je potrebno popolnoma odmakniti od resničnosti, šele tako lahko posamičen gledalec vstopi v očiščen prostor, kjer zasluti svet osvobajajoče anarhije. Avditorij prepozna v meta-montaži osvobajajočo spojino. Tako mu ni potrebno prevzeti vzvoda realne moči, istočasno pa se lahko anarhično zoprstavi ideologiji stvarnosti. 

 

Projekcija Splava meduze: že v naslednjem hipu vdre v igrani film dokumentaren film, ki atraktira avditorij s potujitvijo od filmske iluzije.

 

Lp GK III.: Krog se tako zaključi. Pri različnih skupinah ožigalkarjev je z evolucijo prišlo do sprememb v življenjskem krogu, odvisno od pogojev v okolju in strategije preživetja. Pri klobučnjakih meduza močno prevladuje, tako po dolgoživosti kot po velikosti. Polipi kubomeduz ne brstijo, temveč se neposredno preobrazijo v meduze. 

 

LpGK IV.: Splav Meduze (Brodolomnici s fregate Meduza) je remek-delo slikarja Theodorea Gericaulta, ki vsebuje resnični motiv brodoloma bojne ladje Meduza. Slika je bila prvič razstavljena na pariškem Salonu leta 1818. Sliko danes razumemo kot proto-romantično koordinato.

 

Karpo Godina s svojo avantgardistično občutljivostjo postopoma odstranjuje optimistične projekcije resničnosti, zato pa vse, kar proizvede v obliki filma, spodbuja našo evforijo in smeh.

 

Lp GK V.: Walter Benjamin v Moskvi! Karpo Godina v New Yorku v Momi! Na tem mestu bi lahko nastopil lep konec. Lep pozdrav, Karpo Godina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968