Komentar

Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!

Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v rimskokatoliški cerkvi (RKC) ter zagotovil, da je konec prikrivanja. Posebej odmeva papeževa trditev, da je zaščita otrok pomembnejša od dobrega imena Cerkve in da mora Cerkev v celoti prevzeti krivdo za storjena dejanja. Ravno v tem času se je pri nas formirala civilna iniciativa Dovolj.je. Ta na eni strani med katoliki sproža vprašanja, kakšna bo sploh njena vloga, po drugi strani pa večina laikov zamahne z roko, češ da gre za še en lepoten dodatek, torej nekaj, kar naj bi pomirilo vse preveč vznemirjene, zgodilo pa se tako ali tako ne bo nič.

04.03.2019 01:04
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ključne besede:   cerkev   pedofilija   spolne zlorabe   policija   Janez Juhant   Branko Cestnik   Stanislav Zore

Foto: Flickr

Nadškof Zore je javno priznal, da mora vsak sum spolne zlorabe javiti le na Kongregacijo za nauk, ne pa tudi prijaviti za to pristojnim državnim organom (!?).

Pustimo epilog, bolj nas zanima vprašanje, ali je pri temi spolnih zlorab in pedofilije v Cerkvo sploh lahko preveč vznemirjenosti? Nekaj takšnega nam namreč lahko insinuira zapis o tem, da duhovniki ne bodo naš grešni kozel, objavljen pred dnevi tudi na portalu+ (vir). Avtor je duhovnik Branko Cestnik, ki sicer slovi po svoji širini, odprtosti, razgledanosti in celo kritičnosti do Cerkve (kar je med slovensko duhovščino redka vrlina). V zadnjem času pa je pater Branko presenetil s skoraj apologetskim zapisom, da se Cerkev v medijih razglaša za grešnega kozla. Slovenski mediji res radi pišejo o vsem, kar prinaša branost, še posebej čez Cerkev in pogosto za vsako ceno. V tem delu zapisa se torej absolutno strinjam s Cestnikom, da ni prav, da se opozarja le na nepravilnosti znotraj RKC. To bi morali namreč početi na vseh področjih, kjer neka institucija spolne zlorabe sistematično dovoljuje.

 

Strokovnjaki, ki redno delajo s spolnimi zlorabami, vedno opozarjajo, da so statistike v resnici še veliko višje - ker se večine primerov ne odkrije. Spolna zloraba s sabo za žrtve prinaša toliko sramu, strahu in nemoči, da jo žrtve pogosto potlačijo in odmislijo. Za mnoge je to mehanizem, ki ga ni mogoče razumeti, dokler ne prideš z njim v stik. Prej je namreč lažje označiti žrtve kot tiste, ki manipulirajo, ali se izmišljujejo, kot pa razumeti globino travme. Ko terapevti delujemo z bolečo populacijo, iz prakse vidimo, kako pomembna je osebna in družbena, tj. sistemska opora, ki žrtev opolnomoči in ji da priznanje, da zlorabe niso sprejemljive. Zato trdno verjamem, da vznemirjanj glede te teme ni nikoli preveč in da številka, ki jo navaja Cestnik v svojem prispevku, ne drži.

 

Duhovniki kljub vsem medijskim burkam nikakor niso tisti, ki bi spolno zlorabljali največ. Gledano statistike, so res "šele" nekje v 4. skupini: največ se jih zgodi znotraj lastnega doma, potem znotraj širše družine, potem v prosveti in šele v 4. skupini so vsi ostali, ki so v stiku z otroki. Žal poznamo tudi primere duhovnikov, ki so doživeli sami lažne prijave in zdaj kričijo o tem, da je večina prijav lažnih. Njih se da razumeti (in zaslužili bi si vsaj opravičilo), toda ne pomeni pa, da to drži. In četudi bi držalo – je absolutno neprimerljiva stiska spolno zlorabljenega otroka (kjer se je zloraba res zgodila) in stiska duhovnika, odraslega moškega, ki je doživel lažno prijavo.

 

Dokler bo Cerkev iz strahu stopala bolj v stran odraslim moškim kot pa otrokom, bo zanjo res bolje, da ji obesijo mlinski kamen okoli vratu.

 

Duhovniki še zdaleč ne zagrešijo največ spolnih zlorab. Vendar pa niti slučajno ne drži, da teh zlorab ni. Tudi v RKC so, kakorkoli boleče je to komu že slišati, si to priznati in se s tem soočiti. In drži tudi to, da kljub spremenjenemu delovanju Kongregacije za nauk vere, ki od 2001 presoja kazniva dejanja spolnih zlorab, še ni čutiti sprememb v praksi. V Sloveniji zelo dobro deluje ta del, da se osumljene duhovnike sicer takoj "odstrani", ampak tukaj se v praksi pogosto vse ustavi. Pri nas še vedno npr. ne obstajajo preventivni terapevtski programi v semeniščih, ki bi sistematično spodbujali terapevtsko delo na sebi: za stik s spolnostjo, integracijo svojih občutkov, predelavo svoje preteklosti – to sploh ne obstaja. 

 

V resnici je RKC institucija, ki ima to moč, da marsikaj spremeni. In številko vsaj morda spremeni – če upoštevamo Cestnikove navedbe statistik to pomeni nekaj duhovnikov letno, že samo z uvedbo preventive. Iste programe bi v resnici morali imeti na vseh področjih, kjer stroka dela z otroci. Sama redno pripravljam programe za vzgojiteljice in učitelje. Znotraj tega imamo več ur namenjenih temi zlorab, predelave preteklosti, stika s sabo. Želela pa bi, da obstaja tudi del znotraj kurikulumov, ki bi spodbujal še več preventivnih programov za stik s sabo.

 

Nikoli še nisem slišala, da bi naša RKC podala priznanje ali uradno opravičilo žrtvi oziroma žrtvam spolnih zlorab. Je pa slišati veliko neokusnih izgovorov, nazadnje v oddaju Studio City s strani dr. Janeza Juhanta – ko je sredi razprave o spolnih zlorabah v Cerkvi iz desnega rokava mirno potegnil Teharje in s tem v svojih očeh verjetno "relativiziral" grehe svoje Cerkve. Primerjava, ki je marsikoga šokirala, resnično ni umestna in zanjo lahko najdem opravičilole v tem, da spolne zlorabe v Cerkvi sprožajo toliko sramu, da se začnejo sramotiti tudi tisti profesorji, ki me sicer vedno navdušujejo s svojim znanjem.

 

Mešanje jabolk in hrušk se v slovenskem državljanskem konfliktu med belimi in rdečimi res dogaja, ampak spolne zlorabe nimajo barve! Spolne zlorabe so se dogajale povsod in se žal še vedno dogajajo povsod. Ampak od vseh institucij je RKC edina, ki posega na področje morale in zato se javnost nad njimi zgraža bolj kot denimo nad šolstvom.

 

Še bolj pa je minuli teden presenetil nadškof Stanislav Zore, ko je kot gost v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija govoril o nizkih procentih pedofilov v cerkvenih vrstah in javno priznal, da njegov osebni credo nima veliko pristojnosti – izključitev klerika iz cerkvenih vrst namreč ne pripada njemu, o tem odloča le Kongregacija za nauk vere. Ponavljal je, da lahko naredi preiskavo in ukrepa le v primeru, ko je obtožba verjetna. Ob tem se pojavlja vprašanje, če bo to kdaj tudi v praksi pomenilo, da si bo drznil kot nadškof podati kazensko ovadbo (s soglasjem žrtev) za vsak utemeljen sum spolnega nasilja. Gospod Zore je javno priznal, da mora vsak sum spolne zlorabe javiti le na Kongregacijo za nauk, ne pa tudi prijaviti za to pristojnim državnim organom (!?). Še enkrat: v primeru, ko nadškof izve za potencialen primer pedofilije, se ne obrne na policijo tako kot vsi "navadni" državljani, pač pa zadevo "zadrži" za interno cerkveno kongregacijo. Nadškof je s tem dejansko tudi javno priznal, da se ne čuti dolžnega podati prijave za spolno zlorabo, kar z drugimi besedami pomeni, da (kazenski) zakoni države za Cerkev v primeru spolnih zlorab ne veljajo.

 

Zore je sicer dobro ubesedil kritiko slovenskega pravosodnega sistema, češ da morajo žrtve v sodnih postopkih večkrat ponavljati svojo zgodbo in dodatno trpeti. Zato naj bi s skrivanjem zlorabe žrtvi v resnici pomagali. Po drugi strani je tako skrivanje RKC za hrbtom žrtvije moralno več kot sporno. Združenje proti spolnemu zlorabljanju opozarja, da so navadno žrtve spolnih zlorab otroci, ki se ne morejo sami odločati, kaj bo s storilci kaznivih dejanj. Pregon ali opustitev pregona ni naloga ali dolžnost žrtve, sploh ne mladoletne, pač pa je to naloga pravosodnih organov pregona. Ti morajo zaščititi žrtev in ustrezno kaznovati storilca.

 

Do žrtve ni prav nič humano, da se dejanje, ki se ji je pripetilo, skriva, prikriva, neustrezno obravnava in da, nenazadnje, ostane nekaznovano. Utišanje žrtev spolnih zlorab na otroke polaga občutek krivde, skrivanje zlorab pred slovenskimi organi pregona ne ščiti žrtev, pač pa storilce.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104