Komentar

Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj.

07.03.2019 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Ministrstvo za finance   davki   proračun   dohodnina   regres   plače

Fotomontaža: portal+

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem.

Pred dnevi smo na mizo dobili osnutek predloga davčnih sprememb oz. davčne reforme. Ministrstvo za finance želi s predlogi izboljšati predvsem položaj zaposlenih in sicer tretjega dohodninskega oziroma "najproduktivnejšega" davčnega razreda, kot smo lahko slišali v pojasnilih. Davčno razbremenitev dela naj bi deloma pokrili z nekaj večjo obremenitvijo kapitala, deloma pa z boljšim pobiranjem davčnih obveznosti.

 

Popravki davčne obremenitve dela izhajajo iz splošno sprejete predpostavke, da je delo pri nas bistveno preveč obdavčeno glede na kapital. Natančnejše primerjave z drugimi državami Evropske unije kažejo, da temu ni ravno tako. Seveda so države s precej nižjo obdavčitvijo dela, a tudi države z bistveno višjo in bolj progresivno, medtem ko smo mi približno v sredini. Drži pa, da je obdavčitev dobičkov podjetij pri nas v povprečju kar nekaj nižja, kot to velja za večino drugih držav. A to velja za povprečno obremenitev. Približno polovico podjetij pravzaprav plačuje davek po stopnji, ki je značilna tudi za davčne obremenitve dobička v EU, povprečje pa znižuje druga polovica podjetij, ki zaradi visokih olajšav davka praktično ne plačuje ali samo nekje do 15-odstotne stopnje. Zaradi tega bi morali obremeniti predvsem tiste z nizko stopnjo. Ni prav, da na dodatno obremenimo tiste, ki davek že danes plačujejo po normalni stopnji, ker drugi koristijo visoke ugodnosti, ki jih nudi zakon.

 

Drug vidik pri razpravi o višini davčne obremenitve dela pa je zavedanje, da je tudi plačilo davkov v bistvu izplačilo posamezniku za vse javne storitve, ki jih zagotavljamo preko državne blagajne, od zdravstvenega zavarovanja, pokojnin, bolniških, porodniške, vrtcev, prevozov v šolo ... Kakor sicer vedno lahko najdemo sto razlogov in pripomb na delovanje državne birokracije, primerjave z EU kažejo, da večji obseg zbranih davkov praviloma pomeni tudi večji obseg storitev, ki jih dobimo od države in to na solidarnosten način. Zavzemanje za nižje plačilo davkov od plač pomeni dejansko zavzemanje za nižje plačilo ljudem za javne storitve oz. za nižji nivo javnih storitev. Zato je za celotni standard ljudi ključna bruto plača.

 

To so nesporna dejstva, ki jih moramo upoštevati pri odločitvah o popravkih davčne ureditve. Ker pa je višina davkov na delo vseeno relativno visoka, se mi zdi prav, da delo davčno nekoliko razbremenimo, obremenimo pa kapital v delu, kjer se plačujejo res nizki davki. Seveda pa je obseg teh sprememb oz. prenosa davčne obremenitve omejen. Lahko se pogovarjamo o 200, mogoče tudi 300 milijonih, kar pomeni do npr. 30 evrov povprečno na zaposlenega mesečno in to je verjetno zgornji limit. Vsaka drugačna pričakovanja so popolnoma nerealna, če želimo zadržati življenjski standard in nivo javnih storitev, kot jih imamo.

 

Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne razbremenitve pri obdavčitvi dela. To je izhodišče, kjer pa mora nato odgovorno nastopiti politika. Politična odločitev je namreč, kako porazdeliti teh 30 evrov višji neto prejemek mesečno med zaposlene. Možnost je vsem enako, ali pa enim več in drugim manj. Na žalost je tudi tokrat ministrstvo prišlo na dan z novo dohodninsko lestvico (ki seveda nikomur nič ne pomeni), konkretnih podatkov o višini manjših davkov glede na višino plače pa skoraj ne zasledimo. Politika mora namreč odkrito povedati, kako bi to razdelili, ministrstvo pa potem pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje.

 

Če predlog ministra pogledamo nekoliko natančneje, bodo zaradi popravka lestvice prejemniki najnižjih plač dobili 2,6 evra na mesec, "srednji" razred (do 2.500 evrov bruto mesečno) okoli 20 evrov, najbolje plačani pa tudi 180 evrov več. Lahko, da je to namen sprememb, a potem se je potrebno o tem odkrito pogovarjati in tako prikazati ljudem. Drži pa, da je to samo del sprememb pri prejemkih ljudi. Enako pomembni so tudi popravki pri regresu in pri nagradi za uspešnost. Medtem, ko se bodo dodatne ugodnosti slednje koristili bolj redki, pa se regres seveda nanaša na vse zaposlene. V skladu s kolektivnimi pogodbami in zakonodajo je vsak zaposleni upravičen do najmanj 840 evrov regresa. Predlog pa prinaša pomembno spremembo, in sicer naj bi bil regres po novem v celoti razbremenjen dohodnine in to kar do višine povprečne plače (1.700 evrov).

 

In kakšen je učinek sprememb pri regresu na prejemke posameznika? Izhajamo lahko iz predpostavke, da vsi zaposleni prejmejo enak znesek regresa ne glede na višino plače (glede na podatke leta 2016 bo povprečen regres letos znašal okoli 930 evrov). Marsikje dobijo slabše plačani sicer nekaj večji regres, a razlike niso velike. Seveda se tudi pri regresu srečamo s tem, da bodo s to spremembo slabše plačani "profitirali" 150 evrov, najbolje plačani pa bodo oproščeni plačila 470 evrov dohodnine. Prvi pač plačujejo dohodnino po mejni stopnji 16 %, drugi pa po 50 %. Na spodnji sliki sta prikazana učinka spremembe dohodninske lestvice ter skupne spremembe z regresom (regres je preračunan na mesec) ter minimalno dodatno nagrado za uspešnost (10 % plače).

 

 

 

Če povzamemo: posameznik s 1.200 evri bruto plače (830 evrov neto) bo dobil sicer le 2,6 evrov večjo plačo, skupaj z učinki regresa in nagrade pa bodo njegovi mesečni prejemki višji za 16 evrov oz. za 2 %. Skupni učinek za nekoga z 2.200 evri bruto plače bo okoli 40 evrov več neto prejemkov oz. 3 %. Največji pa bodo seveda še vedno učinki za nekoga z 10.000 evri plače - mesečno se mu bodo prejemki povečali za približno 250 evrov.

 

Ali lahko ocenimo, da je celotni predlog kljub razlikam med ljudmi vseeno uravnotežen? Vsekakor so skupne razlike med posameznimi skupinami ljudi manjše kot izhaja samo iz plač - še vedno pa velja, da bo učinek sprememb merjen v evrih (pa tudi v odstotkih) pomembno višji pri ljudeh z višjimi prejemki. Argument za takšno razdelitev bi bilo lahko tudi v tem, da bomo izpad dohodnine deloma nadomestili z obdavčitvijo kapitala, katerega pa praviloma prispevajo tisti z višjimi dohodki. Verjetno bi lahko temu deloma pritrdili - a zopet velja, da bi bilo najmanj potrebno, da to korektno predstavimo. Tako pa beremo na eni strani ocene, da imajo korist predvsem bolje plačani in ne srednji ("najproduktivnejši" sloj, kot pravi minister). Na drugi strani pa slišimo pritožbe, da bodo celotno davčno "darilo" bolje plačani pravzaprav vrnili preko višje obdavčitve kapitalskih prihodkov (mimogrede, skupni davčni učinek iz naslova dohodnine za bolje plačane bo 83 milijone evrov, dodatnega davka iz kapitalskih dohodkov pa bo okoli 44 milijonov, od tega 25 od dividend in 10 milijonov od najemnin).

 

Sam ocenjujem, da je obseg davčne razbremenitve zaposlenih za javne finance kar visok, čeprav pa je rešitev s polno oprostitvijo regresa dobra rešitev, saj bo dodatno stimuliral k izplačevanju teh dodatkov. Vseeno pa so popravki mogoče nekoliko preveč v korist bolje plačanih in en del razbremenitve bi lahko usmerili k nižjim plačam.

 

Na koncu pa še ena zanimiva podrobnost. Od uvedbe dohodninske lestvice, se je ta vsako leto revalorizirala s stopnjo rasti plač, saj se je s tem zagotavljala ves čas realno enaka obdavčitev. Z znanim ZUJF-om je bilo to odpravljeno in prva leta niti ni imelo učinka, saj povprečna plača ni rasla, celo upadla. Zadnja leta pa je rast plač med 3 in 4 % letno in ker s(m)o na revalorizacijo "pozabili", se dejanska obdavčitev plač vsako leto nekoliko zviša. Od leta 2017, ko je bil sprejet zadnji popravek lestvice, se ta višja obdavčitev odraža v 50 milijonov evrov dodatnega priliva v proračunu vsako leto, kar sem podrobneje predstavil pred časom.

 

Zato je zanimivo  pogledati, kakšna bi bila v 2020 dohodninska lestvica, če se ne bi šli davčne reforme, temveč dohodninsko lestvico samo korektno vsako leto revalorizirali z rastjo povprečne plače v Sloveniji (približno 10 % glede na stanje v letu 2017). Na spodnjem grafikonu je primerjava sprememb po aktualnem predlogu ministrstva za finance v primerjavi z revalorizirano lestvico (mišljena je revalorizacija razredov ter višine olajšave, medtem kot stopnje ostajajo enake).

 

 

 

 

Rezultat je najbrž kar presenetljiv. Če bi lestvico samo redno revalorizirali, bi dobili v naslednjem letu skoraj enake učinke na proračun in plače, kot jih bo prinesla nova lestvica, poimenovana "davčna reforma". Tistih 150 milijonov evrov manj dohodnine, ki naj bi jih proračun izgubil z reformo, je v zadnjih treh letih država že dobila, ker lestvice nismo popravljali. Vrača se pravzaprav tisto, kar se je dodatno pobralo od leta 2017 in zaradi česar je bil priliv dohodnine "nepričakovano" vsako leto precej večji, kot je bilo predvideno v sprejetem proračunu. Skupne razlike v evrih med obema variantama je okoli 20 milijonov (samo toliko bo priliv v proračun leta 2020 po reformi nižji kot v primeru, da bi lestvico revalorizirali). Pri distribuciji med ljudmi pa bodo po novem predlogu dobili bolje plačani več (do 60 evrov mesečno), večina enako, plačani z okoli tisoč evrov bruto plače pa bodo celo za 25 evrov mesečno na slabšem. Razlika nastaja zaradi tega, ker bi bila splošna olajšava v primeru revalorizacije za 130 evrov (posebna pa za 450 evrov) višja, kot pa izhaja iz aktualnega predloga finančnega ministrstva.

 

Ves "cirkus" z davčno reformo je torej glede dohodninske lestvice pravzaprav samo popravek tega, kar nismo izvajali zadnja tri leta z opustitvijo revalorizacije. Prejemniki nižji plač so celo na slabšem. Največja je pravzaprav sprememba pri obdavčitvi regresa ter nagrad za uspešnost. Ta učinek nikakor ni zanemarljiv in verjetno bo spodbudil podjetja, da ta izplačila še povečajo, ker bodo v celoti neobdavčena. To pa je pravzaprav tisto, za kar so se vsi zavzemali. Znesek pa je najbrž tudi tisto, kar si največ lahko privoščimo - čeprav bo večji, kot pravijo na ministrstvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
3
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,551
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,803
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,328
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,382
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,096
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,212
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,058
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 695
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 885