Komentar

In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike

Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje profesorje, vendar je bil gospod Vagaja eden tistih ljudi, za katere pravimo, da so bili naši sopotniki relativno kratek čas, a jih na nek način nosimo s seboj vse svoje življenje. Mislim, da Marjan Vagaja (letnik 1932) spada v tisto vrsto profesorjev, ki bo v teh digitalnih, plitkih in permisivnih časih izumrla; mislim na avtoritete, ki jih mlad človek precej težko sprejema, vendar ga prepričajo s svojo izvirno, nenarejeno osebnostjo, do katere vzpostavi spoštljiv odnos. Morda nas je profesor Vagaja sprva navdajal s strahospoštovanjem, vendar nikoli v negativnem ali krivičnem smislu. In ker v teh dneh nisem uspel prav nikjer zaslediti kakšnega zapisa, vsaj nekaj besed o njem, se mi zdi edino prav, da mu posvetim svoj In memoriam.

06.03.2019 02:37
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marjan Vagaja   Gimnazija Poljane   In memoriam   Josip Plemelj

Foto: arhiv avtorja

Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

Četrtega novembra, nekaj let po koncu II. svetovne vojne - denimo, da je bilo to leta 1956, čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi -, je imel slavni matematik in profesor Josip Plemelj diplomske izpite. Med njegovimi študenti, ki so tistega mrzlega novembrskega jutra prišli polagat izpit, je bil tudi študent brez suknje. Prvo vprašanje profesorja Plemlja je zato bilo: "Kje imate suknjo? Saj se boste vendar prehladili!" (vir) Potem ko je profesor študenta brez suknje pošteno okregal, šele potem se je začel diplomski izpit, ki ga je Marjan Vagaja seveda naredil brez težav. Kasnejši profesor matematike, ki se bo generacijam vtisnil v spomin kot eden najbolj prepoznavnih pedagogov ljubljanske Poljanske gimnazije, je bil namreč, kot pravimo, rojen matematik.

 

Marijan oziroma Marjan Vagaja je minuli teden umrl. Kot profesor matematike je že pred tem počasi vstopil med profesorske legende, ki se jih spominjamo vsi nekdanji Poljanci. Spomnil sem se več anekdot, ki mi bodo za vedno ostale v spominu, ki pa se vsekakor ne more primerjati z njegovim. Večina anekdot je dejansko povezana s tem njegovim neverjetnim spominom, ki ga je ob več priložnostih delil z nami. Posebno poglavje pri Marjanu Vagaji je bilo namreč to, kje je kdaj kdo sedel pri njegovih urah matematike. A ne samo v tekočem šolskem letu in morda še nekaj semestrov nazaj, ne, ne, profesor Vagaja je natanko vedel, kje je kdo sedel leta in leta nazaj. Točno se je spomnil imena in priimka vsakega dijaka, vedel je, kje je sedel, s kom je sedel itd.

 

 

***

 

Ko smo 3. septembra leta 1990 začeli s prvim dnem pouka na Poljanski gimnaziji, se mi je kot svežepečenemu dijaku profesor Vagaja zdel poosebljena strogost. Podobno kot še nekaj profesoric in profesorjev. Nasploh se mi je stavba na Strossmayerjevi 1 zdela stara kot zemlja, hladna in asketska. S čudnim vonjem, ki ga nisem mogel definirati. Razpokan star hrastov parket v učilnicah je deloval, kot da je iz časov Marije Terezije in - roko na srce - tudi nekateri učitelji so se mi zdeli približno toliko stari. Prvih nekaj dni sem čutil precej nelagodja, ki se ga spominjam še zdaj, ko pišem tale tekst. Verjetno se nas je podobno počutilo kar nekaj, morda so profesorji, vsaj nekateri, to opazili in poskušali ozračje sprostiti z nekaj pozitivne energije in humorjem.

 

Profesor Vagaja je bil visoke, sloke postave in vedno kot iz škatljice. Nikoli ga nismo videli brez obleke, vedno je bil sveže obrit, nosil je srajico in kravato z windsorskim vozlom (ki je, kot sem izvedel kasneje, ko sem tudi sam začel nositi kravate, praoče vseh kravatnih vozlov), pa seveda telovnik ... Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

 

Profesor Vagaja nas je od prvega dni vikal in klical po priimkih. "Zozolly, ste dobro spali?" "Sernec, je bil vaš očka kdaj moj dijak? Kako mu je ime? ... Aha, da, da, se ga spomnim, generacija 1965-1969 je bil, sedel je v tretji vrsti, tik ob oknu." "Steinbuch, kaj pa vam piše na puloverju? Crazy Horse? Pa veste, kdo je to bil? Veste, lepo. Zmagovalec bitke pri Ranjenem kolenu, drži. Jej, jej, Steinbuch, vi danes niste ravno zmagovalec, tole bo samo 'cvajerček', dvojkica."

 

In tako dalje in tako dalje. Pa njegova obsedenost s čistočo, ki nas je zabavala. Verjetno bi se spomnil še množice zabavnih in duhovitih primerov, povezanih s profesorjem Vagajo, o katerem sem med pisanjem tega In memoriam poskušal zbrati še kaj "objektivno koristnih podatkov" s pomočjo Googla, običajna žurnalistična praksa pač. Bil sem presenečen, kako malo sem lahko našel. Kot da bi iskal podatke o nekom, ki je živel v nekem drugem stoletju in za njim skorajda ni ostalo sledi. Toda to je nesmisel, kajti če nekdanji dijaki Poljan koga nosimo s seboj, potem je to Marjan Vagaja, ena izmed profesorskih legend.

 

Na spletu sem vseeno našel nekaj podatkov o njegovih strokovnih recenzijah, člankov, ki jih je napisal za glasilo mladih matematikov Presek ob obletnicah rojstev ali smrti pomembnih matematikov (iz njegovega prispevka Ob stoletnici rojstva matematika Josipa Plemlja sem črpal tudi "navdih" za uvod v svoj tekst) ... in tudi to, da je leta 1971 v Novem mestu prejel nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) za delo z mladimi.

 

 

Marjan Vagaja (1932-2019)

 

 

Naletel pa sem še na en podatek, ki se mi je sprva zdel precej osebej, vsaj v širšem, družbenem oziroma zgodovinskem kontekstu. Profesor Vagaja nikoli v vseh štirih letih ni izrekel enega samega stavka, ki bi bil politično ali na kakršen koli drug način ideološko obarvan. Nikoli ni dajal nobenega "predznaka", bil je resnično hladno matematično nevtralen. Nekaj približnih simpatij glede politike sem pri njem zaslutil šele leta kasneje, ko smo se nekakrat srečali v ljubljanski Drami (njegova soproga Majda nas je sicer prav tako poučevala na Poljanski gimnaziji, in sicer slovenščino), ko je beseda dala besedo. A kot rečeno, zaslutil sem samo obrise. Prav zato sem se zdrznil, ko mi je med brskanjem po spletu v oči padel podatek, ki je sicer povsem izven matematičnega oziroma poklicnega konteksta Marjana Vagaje, vseeno pa govori o človeku, ki je imel tudi svojo družinsko zgodbo: da je profesor leta 1997 daroval za postavitev farne spominske plošče mrtvim domobrancem.

 

 

***

  

Pojma nimam, kakšne učitelje in profesorje bosta imela nekoč moja otroka. Morda bo digitalizacija do takrat že "ukinila" klasičnega predavatelja in uvedla nekakšne avatarje, morda bo pedagoški del potekal tudi izven učilnic, kajti avatar bo lahko svojo uro matematike ali slovenščine odpredaval kjerkoli. Očitno sem že tudi jaz star ali pa postajam nazadnjaški. Kajti če pomislim na svoja gimnazijska leta, če se spomnim legendarnih profesorjev - ob Vagaji moram nujno omeniti vsaj Vido Spazzapan Brelih, Alberta Avguštinčiča, Marka Pluta ... -, potem imam čudne občutke, ko pomislim, da je naša generacija polnoletnost dočakala štiri leta pred "iznajdbo" Googla. Morda so naše čustvene vezi s preteklostjo zato drugačne. Če si želimo priklicati slike iz gimnazijskih let, če bi se radi spomnili našega profesorja matematike, potem moramo dejansko zapreti oči in se potopiti v spomine, odplavati nazaj v preteklost brez Facebooka, Instagrama in ostale digitalne kloake sedanjosti.

 

Dragi profesor Vagaja, vesel sem, da nekaj napisal v vaš spomin. Že dolgo časa nisem kakšnega svojega teksta tako pedantno in dolgo sestavljal. Očitno ste nas res dobro vzgojili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.809
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.672
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.481
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074