Komentar

In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike

Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje profesorje, vendar je bil gospod Vagaja eden tistih ljudi, za katere pravimo, da so bili naši sopotniki relativno kratek čas, a jih na nek način nosimo s seboj vse svoje življenje. Mislim, da Marjan Vagaja (letnik 1932) spada v tisto vrsto profesorjev, ki bo v teh digitalnih, plitkih in permisivnih časih izumrla; mislim na avtoritete, ki jih mlad človek precej težko sprejema, vendar ga prepričajo s svojo izvirno, nenarejeno osebnostjo, do katere vzpostavi spoštljiv odnos. Morda nas je profesor Vagaja sprva navdajal s strahospoštovanjem, vendar nikoli v negativnem ali krivičnem smislu. In ker v teh dneh nisem uspel prav nikjer zaslediti kakšnega zapisa, vsaj nekaj besed o njem, se mi zdi edino prav, da mu posvetim svoj In memoriam.

06.03.2019 02:37
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Marjan Vagaja   Gimnazija Poljane   In memoriam   Josip Plemelj

Foto: arhiv avtorja

Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

Četrtega novembra, nekaj let po koncu II. svetovne vojne - denimo, da je bilo to leta 1956, čeprav tega z gotovostjo ne moremo trditi -, je imel slavni matematik in profesor Josip Plemelj diplomske izpite. Med njegovimi študenti, ki so tistega mrzlega novembrskega jutra prišli polagat izpit, je bil tudi študent brez suknje. Prvo vprašanje profesorja Plemlja je zato bilo: "Kje imate suknjo? Saj se boste vendar prehladili!" (vir) Potem ko je profesor študenta brez suknje pošteno okregal, šele potem se je začel diplomski izpit, ki ga je Marjan Vagaja seveda naredil brez težav. Kasnejši profesor matematike, ki se bo generacijam vtisnil v spomin kot eden najbolj prepoznavnih pedagogov ljubljanske Poljanske gimnazije, je bil namreč, kot pravimo, rojen matematik.

 

Marijan oziroma Marjan Vagaja je minuli teden umrl. Kot profesor matematike je že pred tem počasi vstopil med profesorske legende, ki se jih spominjamo vsi nekdanji Poljanci. Spomnil sem se več anekdot, ki mi bodo za vedno ostale v spominu, ki pa se vsekakor ne more primerjati z njegovim. Večina anekdot je dejansko povezana s tem njegovim neverjetnim spominom, ki ga je ob več priložnostih delil z nami. Posebno poglavje pri Marjanu Vagaji je bilo namreč to, kje je kdaj kdo sedel pri njegovih urah matematike. A ne samo v tekočem šolskem letu in morda še nekaj semestrov nazaj, ne, ne, profesor Vagaja je natanko vedel, kje je kdo sedel leta in leta nazaj. Točno se je spomnil imena in priimka vsakega dijaka, vedel je, kje je sedel, s kom je sedel itd.

 

 

***

 

Ko smo 3. septembra leta 1990 začeli s prvim dnem pouka na Poljanski gimnaziji, se mi je kot svežepečenemu dijaku profesor Vagaja zdel poosebljena strogost. Podobno kot še nekaj profesoric in profesorjev. Nasploh se mi je stavba na Strossmayerjevi 1 zdela stara kot zemlja, hladna in asketska. S čudnim vonjem, ki ga nisem mogel definirati. Razpokan star hrastov parket v učilnicah je deloval, kot da je iz časov Marije Terezije in - roko na srce - tudi nekateri učitelji so se mi zdeli približno toliko stari. Prvih nekaj dni sem čutil precej nelagodja, ki se ga spominjam še zdaj, ko pišem tale tekst. Verjetno se nas je podobno počutilo kar nekaj, morda so profesorji, vsaj nekateri, to opazili in poskušali ozračje sprostiti z nekaj pozitivne energije in humorjem.

 

Profesor Vagaja je bil visoke, sloke postave in vedno kot iz škatljice. Nikoli ga nismo videli brez obleke, vedno je bil sveže obrit, nosil je srajico in kravato z windsorskim vozlom (ki je, kot sem izvedel kasneje, ko sem tudi sam začel nositi kravate, praoče vseh kravatnih vozlov), pa seveda telovnik ... Še vedno se spominjam njegove rjave obleke, o kateri je vedel vse, sploh pa to, kdaj in kje jo je kupil - ceno je, to si lahko mislite, še vedno poznal do pare natančno.

 

Profesor Vagaja nas je od prvega dni vikal in klical po priimkih. "Zozolly, ste dobro spali?" "Sernec, je bil vaš očka kdaj moj dijak? Kako mu je ime? ... Aha, da, da, se ga spomnim, generacija 1965-1969 je bil, sedel je v tretji vrsti, tik ob oknu." "Steinbuch, kaj pa vam piše na puloverju? Crazy Horse? Pa veste, kdo je to bil? Veste, lepo. Zmagovalec bitke pri Ranjenem kolenu, drži. Jej, jej, Steinbuch, vi danes niste ravno zmagovalec, tole bo samo 'cvajerček', dvojkica."

 

In tako dalje in tako dalje. Pa njegova obsedenost s čistočo, ki nas je zabavala. Verjetno bi se spomnil še množice zabavnih in duhovitih primerov, povezanih s profesorjem Vagajo, o katerem sem med pisanjem tega In memoriam poskušal zbrati še kaj "objektivno koristnih podatkov" s pomočjo Googla, običajna žurnalistična praksa pač. Bil sem presenečen, kako malo sem lahko našel. Kot da bi iskal podatke o nekom, ki je živel v nekem drugem stoletju in za njim skorajda ni ostalo sledi. Toda to je nesmisel, kajti če nekdanji dijaki Poljan koga nosimo s seboj, potem je to Marjan Vagaja, ena izmed profesorskih legend.

 

Na spletu sem vseeno našel nekaj podatkov o njegovih strokovnih recenzijah, člankov, ki jih je napisal za glasilo mladih matematikov Presek ob obletnicah rojstev ali smrti pomembnih matematikov (iz njegovega prispevka Ob stoletnici rojstva matematika Josipa Plemlja sem črpal tudi "navdih" za uvod v svoj tekst) ... in tudi to, da je leta 1971 v Novem mestu prejel nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) za delo z mladimi.

 

 

Marjan Vagaja (1932-2019)

 

 

Naletel pa sem še na en podatek, ki se mi je sprva zdel precej osebej, vsaj v širšem, družbenem oziroma zgodovinskem kontekstu. Profesor Vagaja nikoli v vseh štirih letih ni izrekel enega samega stavka, ki bi bil politično ali na kakršen koli drug način ideološko obarvan. Nikoli ni dajal nobenega "predznaka", bil je resnično hladno matematično nevtralen. Nekaj približnih simpatij glede politike sem pri njem zaslutil šele leta kasneje, ko smo se nekakrat srečali v ljubljanski Drami (njegova soproga Majda nas je sicer prav tako poučevala na Poljanski gimnaziji, in sicer slovenščino), ko je beseda dala besedo. A kot rečeno, zaslutil sem samo obrise. Prav zato sem se zdrznil, ko mi je med brskanjem po spletu v oči padel podatek, ki je sicer povsem izven matematičnega oziroma poklicnega konteksta Marjana Vagaje, vseeno pa govori o človeku, ki je imel tudi svojo družinsko zgodbo: da je profesor leta 1997 daroval za postavitev farne spominske plošče mrtvim domobrancem.

 

 

***

  

Pojma nimam, kakšne učitelje in profesorje bosta imela nekoč moja otroka. Morda bo digitalizacija do takrat že "ukinila" klasičnega predavatelja in uvedla nekakšne avatarje, morda bo pedagoški del potekal tudi izven učilnic, kajti avatar bo lahko svojo uro matematike ali slovenščine odpredaval kjerkoli. Očitno sem že tudi jaz star ali pa postajam nazadnjaški. Kajti če pomislim na svoja gimnazijska leta, če se spomnim legendarnih profesorjev - ob Vagaji moram nujno omeniti vsaj Vido Spazzapan Brelih, Alberta Avguštinčiča, Marka Pluta ... -, potem imam čudne občutke, ko pomislim, da je naša generacija polnoletnost dočakala štiri leta pred "iznajdbo" Googla. Morda so naše čustvene vezi s preteklostjo zato drugačne. Če si želimo priklicati slike iz gimnazijskih let, če bi se radi spomnili našega profesorja matematike, potem moramo dejansko zapreti oči in se potopiti v spomine, odplavati nazaj v preteklost brez Facebooka, Instagrama in ostale digitalne kloake sedanjosti.

 

Dragi profesor Vagaja, vesel sem, da nekaj napisal v vaš spomin. Že dolgo časa nisem kakšnega svojega teksta tako pedantno in dolgo sestavljal. Očitno ste nas res dobro vzgojili.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,625
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,003
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,013
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,859
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 862
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,006
07/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 964
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 905
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 840
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 805