Komentar

Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk

Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk nosi naslov Enakost spolov in dolgoročne institucionalne spremembe (vir), v programu pa ženske niso niti enkrat omenjene. Poseben je bil tudi nagovor predsednice komisije dr. Andreje Gomboc: Spoštovana, spoštovani.

06.03.2019 23:34
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   dan žena   8. marec   kulturni marksiszem   Ana Mayer Kansky   Maja Makovec Brenčič   Komsija za ženske v znanosti

Fotomontaža: portal+

Moj letošnji 8. marec ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi. Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

Kako je mogoče na dan žena pozabiti ženske in kako se je v formalni govorni položaj na univerzo prikradlo polvikanje, ki ga slovnica uvršča v neknjižni pogovorni jezik? V slovenskem knjižnem jeziku, ki ga zahteva formalni govorni položaj na javni instituciji, kot je univerza, je vikalna oblika samo ena – Spoštovani – in vključuje oba spola. Če bi avtorica spol želela posebej poudariti, kar pa po mojem mnenju ni potrebno, bi morala napisati tudi samostalnik in nas nagovoriti npr. tako: Spoštovana kolegica, Spoštovana profesorica.

 

Na opozorilo o neprimernem nagovarjanju žensk sem prejela naslednji odgovor: "V komisiji menimo, da je nagovor popolnoma primeren, saj vabilo naslavlja posamezno osebo, katere imena in spola ne poznamo, torej gre za krajšo obliko naslavljanja 'Spoštovana gospa, spoštovani gospod'. Takšno naslavljanje tudi sledi Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika, ki ga je pred kratkim izdalo Ministrstvo za delo."

 

Pojasnilo komisije je napačno, kajti pri ujemanju mora biti jedrna beseda v besedni zvezi – torej samostalnik gospa ali gospod – izražena, nepoznavanje spola pri gospe ali gospodu pa je nerazumljivo. Utemeljevanje take rabe s sklicevanjem na Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (vir) kaže nerazumevanje priročnika, v katerem piše, da so take oblike polvikanje in v rabi v "manj formalnem kontekstu", kar nagovarjanje na univerzi gotovo ni:

 

Mojca Šauperl, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, Maksimiljan Gulič, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir).

 

 

Zaradi vztrajanja pri za univerzo neprimernem nagovarjanju me je zanimalo, kdo v komisiji je izpeljal tako razlago. Predsednica tega podatka ni navedla, po pojasnilo pa bi morala priti na posvet, kajti dopisovanje po elektronski pošti naj ne bi vodilo h konstruktivnemu dialogu.

 

Na moj protest zaradi izkoriščanja dneva žena za propagiranje enakosti spolov, ki po mojem mnenju ni v interesu žensk, sem prejela odgovor, "da komisija s tem posvetom popolnoma primerno proslavlja Mednarodni dan žensk v duhu enakosti spolov". Pojasnila besedne zveze "duh enakosti spolov" in definicije spolov, s katerimi so na dan žena nadomestili ženske, nisem prejela.

 

Ker moja e-pošta ostaja brez odgovorov, sem se raziskovanja lotila sama. Najprej sem na strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odkrila Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir), ki ga je ministrica Maja Makovec Brenčič podpisala 4. junija 2018, dan po predčasnih državnozborskih volitvah. Stara komisija se je imenovala Komisija za ženske v znanosti, poročilo za leto 2017 pa razkriva njene težave, kajti "Ministrstvo ni realiziralo nobenega sklepa, ki ga je Komisija sprejela v mandatnem obdobju" (vir). Nov mandat je torej prinesel spremembo imena komisije z izbrisom žensk in njihovo nadomestitev z enakimi možnostmi.  

 

Razlago enakosti spolov sem poiskala na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir): "Koncept 'enakost spolov' je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak Organizacije združenih narodov in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov."

 

V besedilu je poudarjena nujnost sprejetja enakosti spolov v vse politike: "Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi."

 

Veliko je vsebinsko praznih fraz: "To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov."

 

Bolj natančno razlago enakosti spolov in poti do nje najdemo v Akciji za enakost, razvoj in mir: "Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo."

 

Politika, katere cilj je doseganje enakih rezultatov, je zame nesprejemljiva, kajti pomeni neenakopravno obravnavo, nesprejemljivo se mi zdi tudi sklicevanje na preteklo diskriminacijo. Moj letošnji 8. marec zato ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi (vir). Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

 

Ana Mayer Kansky si je morala denar za študij zaslužiti sama. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko, ko pa je leta 1918 dunajska univerza "sprejela odlok, da morajo študentke in študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo", je študij nadaljevala v Ljubljani. Z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir).

 

Leta 1921 se je poročila s profesorjem in dekanom ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskym in rodila tri otroke. Leto kasneje sta z možem kupila pogorelo oljarno v Podgradu pri Zalogu in postavila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo zapletenih organskih spojin. "Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh" (vir). Med drugo svetovno vojno so njuno tovarno najprej zaplenili Nemci, po vojni pa je bila nacionalizirana. Jeseni 1945 so moža pri oseminpetdesetih prisilno upokojili, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila kot učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir). 

 

Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo v preteklosti živeti in študirati, še posebno za ženske. Zato je pomembno, da spoznamo ženske, ki so razumele družbene probleme in jih tudi ustrezno reševale. Veliko stvari se je izboljšalo, kljub temu pa za nekatere boj še kar traja. Drugače kot v preteklosti pa pobude za spremembe ne prihajajo iz množic, ampak se ukrepi vsiljujejo z vodilnih položajev osvojenih institucij. Enakopravnost spolov ne zadostuje, zahteva se enakost rezultatov. Žrtev politike enakosti je bila v preteklosti tudi prva doktorica znanosti, zato naj 8. marec ostane dan žena.  

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Naslov komentarja je izbralo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
0
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.984
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.776
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.457
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.814
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.126
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.586
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.908
08/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.491
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.621
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.520