Komentar

Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk

Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk nosi naslov Enakost spolov in dolgoročne institucionalne spremembe (vir), v programu pa ženske niso niti enkrat omenjene. Poseben je bil tudi nagovor predsednice komisije dr. Andreje Gomboc: Spoštovana, spoštovani.

06.03.2019 23:34
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   dan žena   8. marec   kulturni marksiszem   Ana Mayer Kansky   Maja Makovec Brenčič   Komsija za ženske v znanosti

Fotomontaža: portal+

Moj letošnji 8. marec ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi. Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

Kako je mogoče na dan žena pozabiti ženske in kako se je v formalni govorni položaj na univerzo prikradlo polvikanje, ki ga slovnica uvršča v neknjižni pogovorni jezik? V slovenskem knjižnem jeziku, ki ga zahteva formalni govorni položaj na javni instituciji, kot je univerza, je vikalna oblika samo ena – Spoštovani – in vključuje oba spola. Če bi avtorica spol želela posebej poudariti, kar pa po mojem mnenju ni potrebno, bi morala napisati tudi samostalnik in nas nagovoriti npr. tako: Spoštovana kolegica, Spoštovana profesorica.

 

Na opozorilo o neprimernem nagovarjanju žensk sem prejela naslednji odgovor: "V komisiji menimo, da je nagovor popolnoma primeren, saj vabilo naslavlja posamezno osebo, katere imena in spola ne poznamo, torej gre za krajšo obliko naslavljanja 'Spoštovana gospa, spoštovani gospod'. Takšno naslavljanje tudi sledi Smernicam za spolno občutljivo rabo jezika, ki ga je pred kratkim izdalo Ministrstvo za delo."

 

Pojasnilo komisije je napačno, kajti pri ujemanju mora biti jedrna beseda v besedni zvezi – torej samostalnik gospa ali gospod – izražena, nepoznavanje spola pri gospe ali gospodu pa je nerazumljivo. Utemeljevanje take rabe s sklicevanjem na Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (vir) kaže nerazumevanje priročnika, v katerem piše, da so take oblike polvikanje in v rabi v "manj formalnem kontekstu", kar nagovarjanje na univerzi gotovo ni:

 

Mojca Šauperl, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, Maksimiljan Gulič, 2018: Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir).

 

 

Zaradi vztrajanja pri za univerzo neprimernem nagovarjanju me je zanimalo, kdo v komisiji je izpeljal tako razlago. Predsednica tega podatka ni navedla, po pojasnilo pa bi morala priti na posvet, kajti dopisovanje po elektronski pošti naj ne bi vodilo h konstruktivnemu dialogu.

 

Na moj protest zaradi izkoriščanja dneva žena za propagiranje enakosti spolov, ki po mojem mnenju ni v interesu žensk, sem prejela odgovor, "da komisija s tem posvetom popolnoma primerno proslavlja Mednarodni dan žensk v duhu enakosti spolov". Pojasnila besedne zveze "duh enakosti spolov" in definicije spolov, s katerimi so na dan žena nadomestili ženske, nisem prejela.

 

Ker moja e-pošta ostaja brez odgovorov, sem se raziskovanja lotila sama. Najprej sem na strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport odkrila Sklep o imenovanju Komisije za enake možnosti na področju znanosti (vir), ki ga je ministrica Maja Makovec Brenčič podpisala 4. junija 2018, dan po predčasnih državnozborskih volitvah. Stara komisija se je imenovala Komisija za ženske v znanosti, poročilo za leto 2017 pa razkriva njene težave, kajti "Ministrstvo ni realiziralo nobenega sklepa, ki ga je Komisija sprejela v mandatnem obdobju" (vir). Nov mandat je torej prinesel spremembo imena komisije z izbrisom žensk in njihovo nadomestitev z enakimi možnostmi.  

 

Razlago enakosti spolov sem poiskala na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (vir): "Koncept 'enakost spolov' je bil razvit v študijah spolov in kot tak prevzet v politični besednjak Organizacije združenih narodov in Evropske unije. Na tem konceptu temeljijo politike enakosti spolov."

 

V besedilu je poudarjena nujnost sprejetja enakosti spolov v vse politike: "Pojem enakost spolov moramo torej razumeti kot načelo, ki ga morajo vsebovati vse politike in ukrepi za zagotavljanje polnega uživanja vseh človekovih pravic, kot pravico samo po sebi in kot končni cilj, ki ga moramo doseči oziroma udejanjiti v praksi."

 

Veliko je vsebinsko praznih fraz: "To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Ko torej govorimo o enakopravnosti spolov, enakovrednosti, o enakih možnostih, o enakih pravicah, enakem dostojanstvu itd., govorimo ravno o tem, kar je pod skupnim imenom zajeto v pojmu enakost spolov."

 

Bolj natančno razlago enakosti spolov in poti do nje najdemo v Akciji za enakost, razvoj in mir: "Koncept enakosti priznava, da so včasih potrebna različna ravnanja in obravnavanja žensk in moških, da dosežejo enake rezultate. Taki ukrepi so potrebni zaradi različnih življenjskih pogojev ali zaradi kompenzacije za preteklo diskriminacijo."

 

Politika, katere cilj je doseganje enakih rezultatov, je zame nesprejemljiva, kajti pomeni neenakopravno obravnavo, nesprejemljivo se mi zdi tudi sklicevanje na preteklo diskriminacijo. Moj letošnji 8. marec zato ne bo praznovanje enakosti, ampak se ob tem prazniku spominjam kemičarke Ane Mayer Kansky, ki je leta 1920 postala prva doktorica znanosti na novoustanovljeni slovenski univerzi (vir). Slovenska univerza, ki letos praznuje 100-letnico, sodi namreč med tiste univerze, na katerih je prva doktorirala ženska.

 

Ana Mayer Kansky si je morala denar za študij zaslužiti sama. Na Dunaju je študirala kemijo in fiziko, ko pa je leta 1918 dunajska univerza "sprejela odlok, da morajo študentke in študenti slovanskih narodnosti zapustiti univerzo", je študij nadaljevala v Ljubljani. Z disertacijo iz kemije z naslovom O učinkovanju formalina na škrob je postala 72. ženska na svetu z doktorskim nazivom (vir).

 

Leta 1921 se je poročila s profesorjem in dekanom ljubljanske Medicinske fakultete Evgenom Kanskym in rodila tri otroke. Leto kasneje sta z možem kupila pogorelo oljarno v Podgradu pri Zalogu in postavila prvo jugoslovansko tovarno za proizvodnjo zapletenih organskih spojin. "Z njo sta se z možem v zgodovino zapisala kot pionirja kemijske in farmacevtske industrije na slovenskih tleh" (vir). Med drugo svetovno vojno so njuno tovarno najprej zaplenili Nemci, po vojni pa je bila nacionalizirana. Jeseni 1945 so moža pri oseminpetdesetih prisilno upokojili, Ana Mayer Kansky pa se je po vojni zaposlila kot učiteljica na srednji tehnični šoli v Ljubljani (vir). 

 

Danes si težko predstavljamo, kako težko je bilo v preteklosti živeti in študirati, še posebno za ženske. Zato je pomembno, da spoznamo ženske, ki so razumele družbene probleme in jih tudi ustrezno reševale. Veliko stvari se je izboljšalo, kljub temu pa za nekatere boj še kar traja. Drugače kot v preteklosti pa pobude za spremembe ne prihajajo iz množic, ampak se ukrepi vsiljujejo z vodilnih položajev osvojenih institucij. Enakopravnost spolov ne zadostuje, zahteva se enakost rezultatov. Žrtev politike enakosti je bila v preteklosti tudi prva doktorica znanosti, zato naj 8. marec ostane dan žena.  

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. Naslov komentarja je izbralo uredništvo portala+.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,736
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,192
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,011
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155