Komentar

Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?

Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza kot skupni sovražnik na drugi strani? S koncem hladne vojne so se začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom, vendar ta sprava ni dolgo trajala.

08.03.2019 18:00
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Emmanuel Macron   Evropa   brexit   Pour une renaissance européenne   ZDA   Sovjetska zveza   Nemčija   Francija   Manfred Weber

Fotomontaža: portal+a

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile.

Spomladi leta 1991, torej po koncu hladne vojne, vendar pred razpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze, je (tedaj že bivšega) italijanskega predsednika vlade Amintora Fanfanija skrbelo vprašanje, kaj - če sploh kaj - bo tisto, kar bo držalo skupaj Evropo. Večkrat sem že omenil sončno popoldne na terasi rimskega stanovanja, ko je gostitelj ugotavljal, da je zmanjkalo veziva/lepila, ki je združevalo Evropejce, in mi zaupal, da vsak dan moli za Mihaila Gorbačova. O vprašanju, kaj je bilo to lepilo; ali krščanstvo ali nemara sovjetski socializem, ki se mu je Zahod zoperstavljal vsa povojna leta, sem ugibal še dolgo po tem srečanju. V preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo (2003), ki je pogorela na nizozemskem in francoskem referendumu (2005), ni omenjeno krščanstvo, ampak "navdih iz kulturnega, verskega in humanističnega izročila Evrope". Vrednotni besednjak te pogodbe vsebuje še dve pomembni mesti:

 

* (prepričanje), da so narodi Evrope, četudi še vedno ponosni vsak na svojo nacionalno identiteto in zgodovino, odločeni preseči starodavne razkole in vse tesneje medsebojno povezani kovati skupno usodo,

 

* (prepričanje), da … Evropa, tako "združena v svoji raznolikosti", ponuja najboljšo možnost…

 

 

Ta vprašanja so postala posebej aktualna po povečanju članstva EU leta 2004, po grožnji Grčiji, da jo utegnejo izključiti iz EU (grexit 2012), po ukrajinski krizi (2014), po britanskem referendumu o izstopu iz EU (brexit 2016) in po pripetijah s Katalonijo (2017). Ta vprašanja se spet postavljajo pred letošnjimi evropskimi volitvami, nedavno pa sta jih novinarja nemškega tednika Der Spiegel postavila Manfredu Webru, kandidatu ELS za predsednika Evropske komisije. Ta je odgovoril:

 

Obstaja "evropski način življenja", evropski življenjski občutek. Ta opisuje naš temelj, vrednote in pravila, o katerih nihče ne dvomi: pravna država, demokracija, neodvisnost medijev, socialno-tržno gospodarstvo ali enakopravnost moškega in ženske - vse to načeloma sprejemajo tako Švedi kot Čehi. [1]

 

 

Nemška novinarja sta previdno ugovarjala z vprašanjem o populistih, ki da odganjajo ljudi z inozemskimi koreninami, t.j. da dvomijo o evropskih vrednotah. Weber je nato odgovoril, da to vprašanje razdvaja evropsko politiko, nakar je naštel nasprotnike vrednot in načel, ki jih njegova stranka želi poraziti na volitvah. Z drugimi besedami je priznal, da vrednote, s katerimi se odpravlja na volitve, niso univerzalne, ampak da Evropejce razdvajajo; torej niso vrednote, ki bi imele splošno veljavo in o katerih nihče ne dvomi. Weber bi moral, če bi hotel imenovati univerzalne evropske vrednote, ponoviti tekst Pogodbe o ustavi za Evropo, ki so jo zavrnili Francozi in Nizozemci in ki bi jo, če bi imeli priložnost, gotovo zavrnili tudi Britanci. Edini tekst, ki "pokrije" vse evropske narode in vse njihove vrednote, se glasi: Najboljša možnost za Evropo je, da je združena v raznolikosti, ta tekst pa seveda nima nobene prave vsebine, ampak je slejkoprej znak zadrege.

 

Evropska unija je nastala na podlagi načel/vrednot o spravi in solidarnosti [2] med narodi, ki so se vojskovali v drugi svetovni vojni, predvsem med Nemci in Francozi. To spravo so narekovali zmagovalci, utemeljena pa je na ameriško-britanski Atlantski listini iz leta 1941, ki ni naredila napake iz Versaillesa, da bi poleg režimov izključevala tudi narode in države.

 

Seveda je vprašanje, ali Evropa potrebuje načela in vrednote, o katerih ne bi dvomil noben Evropejec. (Najbrž jih potrebuje predvsem pri nastopih na mednarodnem prizorišču?!) Res je, da je Evropska unija na podlagi Schumanovih in ostalih povojnih načel, ki jo je imel leta 1991 v mislih Fanfani, relativno dobro in uspešno funkcionirala. De Gaulle jo je skušal usmeriti proti Britancem in Amerikancem, vendar ta poskus ni uspel, ker pravi nasprotniki niso bili na Zahodu, ampak na Vzhodu, v Sovjetski zvezi. Evropska unija je bila ameriška zaveznica. Tupatam so - ne le Francozi - ampak bolj ali manj levo usmerjeni evropski (npr. nemški) politiki poskušali zbližati Evropo in Sovjetsko zvezo, ki pa je pričakovala zbliževanje po svojem okusu. Za združitev Nemčij je npr. zahtevala izgon Nata iz Zahodne Nemčije. To so bile igre hladne vojne, ki so se končale leta 1990 oz. 1991, ko je Sovjetska zveza razpadla. [3]

 

Z eno besedo, Zahodna Evropa (beri EU) je bila v času hladne vojne - v duhu sprave med sovražniki II. svetovne vojne - v razmerju do ZDA in Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v gospodarski, kulturni, predvsem pa v zunanji politiki. Evropska raznolikost je veljala pri manj pomembnih vprašanjih. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je bila za strateško enotnost zaslužna Amerika na eni in Sovjetska zveza (kot skupni sovražnik) na drugi strani. S koncem hladne vojne so se namesto teh začela postavljati drugačna vprašanja. Nova Evropa se je po koncu berlinskega zidu in železne zavese sprva - v času Jelcina - utemeljevala na spravi med Vzhodom in Zahodom. Navsezadnje so nekdanji sovjetski sateliti postali člani EU in Nata. Vendar ta sprava, ki so jo utelešali različni rusko-evropski in rusko-ameriški sosveti, npr. Russia-NATO Council, ni dolgo trajala. Kot v starih časih jo je ohladil Vladimir Putin (najprej s posegi v Gruziji, nato v Ukrajini).

 

Tako smo se znašli v kampanji pred evropskimi volitvami, ki jo označuje brexit. Četrtega marca 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron državljanom 28 držav EU poslal spodbudno pisanje z naslovom "Pour une renaissance européenne" (Za evropsko renesanso). Evropa, pravi Macron, je predvsem zgodovinski uspeh, sprava opustošene celine s prelomnim projektom miru, blaginje in svobode. Vendar, nadaljuje, se zdi, da je Evropa tržišče brez duše.

 

Macronovo pismo vsebuje dve politiki poenotenja: notranje in zunanje poenotenje. Tarča internega poenotenja pod geslom Svoboda, zaščita in napredek so seveda nacionalisti (ki naj bi zmotno branili "našo identiteto" z umikanjem/nazadovanjem Evrope); tarča navzven obrnjenega poenotenja pa so velike sile, ki prevladujejo na področju računalništva, kibernetičnih napadov, manipulacij in od koder prihajajo finančne krize. Macron predlaga nove evropske ustanove: Evropsko agencijo za zaščito demokracij, skupno obmejno policijo in evropski azilni urad; Evropski svet za notranjo varnost (ki bi vključeval Združeno kraljestvo), Evropsko banko za podnebje, Evropski svet za inovacije (s proračunom, ki bi bil primerljiv z ameriškim); predvsem pa bi ustanovili Konferenco za Evropo, pri kateri bi poleg politikov sodelovali strokovnjaki, različna državljanska združenja itn. - in ki bi že spet lahko vključevala Združeno kraljestvo.

 

Macronova pobuda je dobrodošla, čeprav prihaja v času pred volitvami in poleg univerzalnih vrednot podpira tudi takšne, ki bi lahko koga odtujile. Gotovo je ne bodo vesele "velike sile", nekaj polemičnega gradiva pa ponuja tudi tistim Evropejcem, ki bolj ali manj nerazumljeno obračunavajo s politično dediščino, zoper katero se je bila Evropa poenotila v času hladne vojne. Če je mogoče Novo Evropo utemeljiti na spravi med Zahodom in Vzhodom, je seveda treba dopustiti, da se bo Vzhod organiziral na podlagi teh vrednot, ne pa na podlagi vrednot zmagovalcev II. svetovne vojne. Rešitev je seveda subsidiarnost: za lokalne, narodne ali državne probleme mora veljati lokalna, narodna ali državna pristojnost; Evropa pa se bo morala zbrati, da bo znala čim bolje urejati evropske probleme.

 

________________

[1] Peter Müller, Melanie Amann, “Den Europawahlkampf bestimme ich, nicht Viktor Orban”, Der Spiegel št. 10/ 2. 3. 2019, str. 29.

[2] Za uveljavitev teh načel so si prizadevali Robert Schuman, Jean Monnet, Alcide de Gasperi, Konrad Adenauer… O Schumanovi politiki solidarnosti je doktorsko disertacijo napisal Igor Senčar. 

[3] Leta 1952 je združitev Nemčij predlagal Stalin. Nekateri politiki v ZRN (npr. Jakob Kaiser) so bili naklonjeni položaju združene Nemčije kot mostu med Vzhodom in Zahodom, vendar je Adenauer ponudbo zavrnil.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,544
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,607
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,469
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,861
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,347
06/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,482
07/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,151
08/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,231
09/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 885
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,104