Komentar

Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"

Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oziroma "agresivne velesile".

10.03.2019 23:05
Piše: Peter Golob
Ključne besede:   Peter Golob   Emmanuel Macron   Manifest   Evropa   preporod   Evropska komisija   Francija   Afrika   Kitajska

Macron je odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nedavnem političnem manifestu, ki ga je naslovil na evropske državljane, pravilno opozoril na zgodovinski uspeh projekta Evropska unija z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitve obdobja miru, svobode in blaginje. Pravilno je tudi izpostavil ogroženost tega projekta zaradi brexita, porasta nacionalizmov, dojemanja Evrope kot "trga brez duše" ter na nujnost preporoda in ohranitve Evropske unije kot močne skupnosti, ki svojim članicam nudi več varnosti pred "agresivnimi velesilami", kot si je lahko zagotovijo same.

 

Vendar je prav Macron s koketiranjem z ameriškim predsednikom Trumpom ter s svojimi pretiranimi, v koristi vladajočih elit usmerjenimi politikami, ki jih zagovarjata skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel, pripomogel k aktualni družbeni razklanosti in zatonu stare celine, kar se mu na domačih tleh že vrača v obliki neustavljivega uličnega protesta rumenih jopičev. Macronov manifest je zato prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih (dejansko pa domačih) volilcev, da bi na prihajajočih evropskih volitvah s prenovljeno evropsko idejo preusmeril pozornost in politično razpravo od nadležnih rumenih jopičev in drugih domačih problemov v probleme Evropske unije in v zunanjega sovražnika oz. "agresivne velesile".

 

Razkril je tudi svoj (francoski) interes: gradili bi evropsko obrambo. Slednje ni presenetljivo, saj bi bilo to blagodejno za močno francosko vojaško industrijo. Z brexitom bi ostala Francija še edina jedrska sila v Evropski uniji, zato si želi Macron v obrambo Evrope še naprej vključevati Združeno kraljestvo, saj bi le skupaj lahko zagotavljala neke vrste strateško ravnovesje. Razkril je tudi lastno ranljivost: svetovni splet in njegov potencialni vpliv na domače volilce ter tuje financiranje političnih konkurentov. Oboje bi naslovil z nekakšno "Evropsko agencijo za zaščito demokracij", kar močno diši po nadzoru spleta in poskusu cenzure vstajnikov. Odkrito je nakazal tudi potrebo po prevzemu Trumpove politike protekcionizma, tako da bi za strateško industrijo in pri evropskih javnih naročilih vpeljal "evropsko preferenco, kot to počnejo naši ameriški in kitajski konkurenti"

 

Pohvalen je njegov poziv h kaznovanju ali prepovedi podjetij, ki škodijo evropskim strateškim interesom in ogrožajo "temeljne vrednote, kot so okoljski standardi, varstvo podatkov in pravično plačevanje davkov". To bi namreč lahko pomenilo tudi ključni korak v smeri osvoboditve Evropske unije od vpliva tujih (zlasti ameriških) multinacionalk, ki z davčnimi aranžmaji v davčnih oazah kot je npr. Luksemburg nelojalno konkurirajo evropskim podjetjem ter s tem znatno škodujejo evropskim državnim proračunom oz. javnim financam in šibijo Evropsko unijo.

 

Vendar so ti Macronovi stebri preporoda na trhlih nogah. Človekova svoboda, kot prvi steber, v Evropski uniji ni več sveta. To dokazuje odnos do svetovnih žvižgačev, kot so Assange, Snowden ter evropskih, kot sta Antoine Deltour in Raphael Halet, nekdanja uslužbenca revizijske hiše PricewaterhouseCoopers, ki sta razkrila davčno afero Luxleaks ter bila za to obsojena. Mandat sedanji Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu se izteka, še vedno pa nista uredila ustrezne evropske zaščite žvižgačev kot temeljnega predpogoja uspešnega boja proti korupciji. Francija svojstveno razumevanje svobode kaže tudi s podporo vojaškim posegom v tretjih državah, npr. v Libiji in Siriji.

 

Drugi steber, zaščita meja, je seveda prav tako pomembna. Vendar je prav Francija z vojaškim posredovanjem v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, izvozom orožja ter z neokolonialnim (zlasti monetarnim in finančnim) vplivom na afriški celini sama znatno pripomogla k migrantskemu pritisku na evropske meje. Težko bo sedaj prepričala ostale države članice, zlasti tiste z desnimi oz. nacionalističnimi vladami, k solidarnosti pri delitvi migrantskega bremena. Tudi evropski kapital, ki je sprva verjetno naivno računal na blagodejnost imigrantske injekcije v starajočo celino po vzoru turških in kurdskih gastarbajterjev v ZRN (Nemčija menda trenutno potrebuje 300.000 novih delavcev), je sčasoma spoznal omejitve pri integraciji tako velike, neustrezno kvalificirane ter z vidika evropskih vrednot pogosto nekompatibilne imigrantske populacije, ki bo zaradi tega ponovno odrinjena, marginalizirana in getoizirana ter s tem lahek plen za radikalizacijo s strani raznih militantnih islamističnih skupin. Poleg tega pospešena digitalizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov in celo storitev nakazuje drastični upad bodočih potreb po delovni sili.

 

S tretjim stebrom, obnovitev duha napredka, poskuša Macron s promoviranjem "zibelke socialnega varstva" oz. vzpostavitve "socialnega ščita", ki "bo omogočil enako plačilo za delo na enakem delovnem mestu", politično všečno pomiriti evropski (zlasti francoski) proletariat, ki je začel zahtevati radikalno reformo obstoječe neoliberalne kapitalistične ureditve. Ni pa jasno, kaj ima v mislih z "minimalno evropsko plačo, ki bo prilagojena posamezni državi in vsako leto kolektivno določena". Minimalna plača je namreč v osnovi odvisna od produktivnosti delavcev, države, umetno vsiljevanje višine plač je populizem, ki bo uničil gospodarske temelje Evrope. EU pa bi morala preprečiti deviacije, kot so izkoriščanje delavcev, ne pa da se pojavlja kot nadrejeni regulator trga. Macron tukaj meša neoliberalne in socialistične ideje, kar je jasen pokazatelj populizma.

 

Pravilno in pohvalno pa je Macronovo zavzemanje za zdravo okolje, zlasti zmanjšanje uporabe pesticidov (čeprav bi lahko šel še korak dlje in se zavzel za ekološko pridelano hrano), okrepitev nadzora naših živil, od lobijev neodvisno znanstveno oceno snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje (to bi bil prelomen korak v smeri zmanjšanja uničujočih vplivov kemične industrije na zdravje ljudi), ter regulacijo digitalnih velikanov, zlasti preglednost njihovih algoritmov (kar bi pomenilo zamejitev vpliva spletnih multinacionalk na evropsko družbo).

 

Na koncu svojega manifesta je moral Macron seveda pozornost usmeriti še v Afriko, saj je ta z naravnimi resursi bogata celina temelj nadaljnjega konkurenčnega obstoja Francije in celotne Evropske unije, ki nad njo še vedno drži kolonijalni primež, slednjega pa seveda vedno bolj ogrožajo svetovne velesile, zlasti vzpenjajoča se Kitajska, ki na veliko investira v Afriki. 

 

Macron je torej odprl nekatere prave teme za prihajajoče evropske volitve, gotovo pa nima ustrezne etično-strokovne podlage, da lahko ponudi rešitve zanje, saj se je sam že izkazal kot del problema. Evropa se bo morala osredotočiti na malega človeka, mu povrniti svobodo, zaupanje in varnost, da bo ponovno zagnala njegovo ustvarjalnost in motivacijo, saj so zaenkrat ravno visoko usposobljeni in inovativni evropski državljani še vedno njena primerjalna prednost pred ostalim svetom. Otresti pa se bo morala nadvlade tujih multinacionalk, ki neobdavčene izvajajo nelojalno konkurenco proti domačim podjetjem, s podkupovanjem koruptivnih vlad in prirejanjem regulative pa postavljajo lastne interese nad interese Evrope in njenih državljanov.

 

Otresti se bo morala vpliva ameriških bonitetnih ocen in vzpostaviti svoje bonitetne agencije. Dokončati bo morala evropski plačilni sisitem, ki bo neodvisen od globalnega ameriškega SWIFT. I

 

zgraditi bo morala svojo lastno obrambo in vzpostaviti strateško ravnovesje z ostalimi velesilami. Če v tem ne bo uspela, bo pod taktirko interesov multinacionalk in finančnega kapitala prišlo do postopne erozije družbe blaginje in socialne države, kot množica brezpravnih prekarcev bomo evropski državljani izgubili do sedaj brezplačne javne storitve, konkurirali bomo globalni množici na pol suženjskih oblik dela, na oblast pa se bodo prerinili skrajni nacionalisti, ki bodo znali razočaranje in bes obubožanih in opeharjenih množic prekanalizirati v nove fašizme in vojne.

 

Evropski narodi imamo verjetno še zadnjo priložnost, da na prihajajočih volitvah podpremo progresivne politične sile, iztrgamo Evropsko unijo iz oblasti skorumpiranih finančnih elit in multinacionalk ter jo očiščeno vrnemo v roke evropskim državljanom.

 

Peter Golob je diplomat in nosilec liste Dobre države na volitvah v Evropski parlament.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
10
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,558
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,945
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,976
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,820
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 872
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 937
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 813
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 735
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 699