Razkrivamo

Éric Vuillard, Dnevni red: Vljudnostni obisk (2)

Neki temačen nagib nas je izročil sovražniku v roke, trpne in polne strahu. Odtlej naši zgodovinski učbeniki premlevajo grozljiv dogodek, v katerem naj bi si podala roke bliskovitost in razum. Potem ko se je spreobrnila visoka duhovščina bančništva in industrije in je bila utišana vsakršna opozicija, so kot edini resen nasprotnik režima preostale le še tuje velesile.

09.03.2019 19:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Éric Vuillard   Lord Halifax   Hermann Göring   Hitler   Nemčija   Velika Britanija

Foto: Nemški zvezni arhiv (Bundesarchiv)

Ton pogovorov s Francijo in Anglijo se je postopoma spreminjal v mešanico nasilnih dejanj in sladkih besed. In tako je novembra 1937, v nenadni spremembi razpoloženja in po zgolj formalnih protestih zoper priključitev Posarja, remilitarizacijo Porenja ali bombardiranje Guernice, ki ga je izvedla legija Condor, lord Halifax [1], predsednik Sveta, odpotoval na zasebni obisk v Nemčijo, kamor ga je povabil Hermann Göring, minister letalstva, vrhovni poveljnik Luftwafe, državni minister za lov in gozdarstvo, predsednik rajnega Reichstaga – tvorec gestapa. Čedna zbirka naslovov, vendar Halifax niti z očesom ni trenil, sanjarski in grobijanski tip, razvpit antisemit, ovešen z odlikovanji, se mu ni zdel prav nič nenavaden. In ni mogoče reči, da jo je Halifaxu zagodel nekdo, ki je prikrival svoje karte, da ni opazil nastopaškega nastopa, neskončnega niza naslovov, mračnjaške in zblojene retorike, špehaste postave; ne.

 

Srečanje dvajsetega februarja je že daleč, nacisti so opustili sleherno zadržanost. In tako sta skupaj lovila, se skupaj smejala in skupaj večerjala; Göring, ki ni skoparil z izrazi ljubeznivosti in dokazi naklonjenosti, mož, ki je njega dni sanjaril o tem, da bi postal igralec in je na svoj način to tudi postal, ga je zagotovo kdaj pa kdaj potrepljal po rami, starega Halifaxa, ga nemara celo malce požgečkal in mu v obraz vrgel kakšno dvoumno nesramnost, eno tistih neslanosti, ki naslovnika pustijo brez besed in malce v zadregi, kot bi šlo za opolzek namig.

 

Ga je véliki lovec povsem zamotal v svojo tančico megle in prahu? Pa saj bi moral lord Halifax, tako kot štiriindvajseterica vélikih duhovnov nemške industrije, nekaj malega le vedeti o Göringu, malce bi se mu le moralo sanjati o njegovi zgodovini, o pučistični preteklosti, o veselju do bleščavih uniform, o zasvojenosti z morfijem, o zaporu na Švedskem, o obremenjujoči diagnozi nasilništva, duševne zmedenosti, depresivnosti in nagnjenosti k samomoru. Nikakor se ne bi smel zadovoljiti s podobo junaka zračnih ognjenih krstov, pilota iz prve svetovne vojne, trgovca s padali in starega soldata.

 

Halifax ni noben naivnež ali amater, dovolj dobro je poučen, da bi se mu moral zdeti vsaj malce sumljiv tisti sprehod v parku bizonov, zabeležen tudi v kratkem filmskem dokumentarcu, v katerem je videti, kako prešerno sproščeni Göring razlaga svoje poglede na sladko življenje. Ni mogel spregledati čudaškega pereščka, ki si ga je gostitelj zataknil za klobuk, krznenega ovratnika, smešne kravate.

 

 

 

 

Mogoče je imel tudi Halifax rad lov, tako kot ga je imel rad njegov stari oče, in je v Schorfheideju [2] celo užival, vendar nikakor ni mogel spregledati nenavadnega usnjenega jopiča, ki ga je nosil Göring, ne bodala za njegovim pasom, nikakor ni mogel preslišati zloveščih namigov, začinjenih s kosmatimi šalami. Nemara ga je celo videl streljati z lokom, preoblečenega v cirkuškega klovna, zagotovo pa je videl udomačene zveri, levjega mladiča, ki je prišel pohlevno lizat gospodarjev obraz. In tudi če ni videl ničesar od tega, tudi če je z Göringom preživel le četrt ure, je zagotovo slišal za velikansko omrežje železniških prog za otroške vlakce v kleti hiše in zagotovo ga je moral slišati čenčati kopico čudaških prismodarij.

 

In stari lisjak Halifax zagotovo ni mogel prezreti gostiteljeve obsedene samovšečnosti; nemara je celo videl, kako je iznenada izpustil volan svojega avta s premično streho in začel tuliti v veter! O pač, pod tolsto in nabuhlo masko lord Halifax ni mogel spregledati pošastnega jedra. In potem se je srečal še s Hitlerjem; in spet ni ničesar videl, ta nesrečni Halifax! Ne meneč se za Ednove [3] zadržke, si je Führerju dovolil namigniti, da se nemške zahteve po Avstriji in delu Češkoslovaške vladi Njegovega veličanstva sploh ne zdijo nelegitimne, pod pogojem seveda, da se vse zgodi v miru in ob splošnem soglasju. Halifax pač ni krvoželjen divjak.

 

Pravo barvo njegove osebnosti nam pokaže še zadnji pripetljaj. Pred Berchtesgadnom, kamor so ga pripeljali, je lord Halifax ob vozilu zagledal postavo, ki jo je imel za lakaja. Menil je, da mu je mož prišel naproti, da mu pomore po stopnicah do ploščadi. Ko so odprli vrata avtomobila, mu je hotel izročiti svoj plašč. A že mu je von Neurath [4] ali kdo drug, nemara lakaj, zasikal v uho: "Führer!" Lord Halifax je dvignil pogled. In res, pred njim je stal Hitler. On pa ga je imel za strežaja! Se mu pač ni dalo dvigniti nosu, kot bo kasneje zabeležil v svoji knjižici spominov Polnost dni: na začetku je videl samo hlače in še nižje: par čevljev. Piše v ironičnem tonu, lord Halifax, rad bi nas nasmejal. Ampak meni se to ne zdi niti najmanj smešno.

 

Angleški aristokrat, diplomat, ki naduto stoji v kratki vrsti svojih prednikov, gluhih kot noč, zabitih kot kol, omejenih kot fields, mene pušča mrtvo hladnega. Mar ni prav nadvse častivredni prvi vikont Halifax kot varuh državne blagajne ves čas svojega varuštva trdno nasprotoval vsakršni dodatni pomoči Irski? Lakota je takrat terjala milijon mrtvih. In nadvse častivredni drugi vikont, oče našega Halifaxa, ki je bil kraljev sobni strežaj, zbiralec zgodbic o duhovih, ki jih je po njegovi smrti izdal eden od njegovih fantomskih sinov, se naš vrli lord res lahko skrije za vsem tem?

 

Sicer pa v opisani nerodnosti ni nič posebnega, ne gre za spodrsljaj starega raztresenca, opraviti imamo s socialno slepoto, z nadutostjo. Nasprotno pa Halifax ni prav nič sramežljiv, ko gre za ideje. V zvezi s srečanjem s Hitlerjem je Baldwinu [4] napisal: "Nacionalizem in rasizem sta močni sili, vendar ju osebno nimam za protinaravni ali nemoralni." In nekoliko zatem: "Niti najmanj ne dvomim, da ti ljudje resnično sovražijo komuniste. In zagotavljam vam, če bi se mi znašli na njihovem mestu, bi čutili enako."

 

Takšne so bile premise mišljenja, ki mu še danes pravimo politika pomiritve.

 

__________________________ 

[1] Edward Wood, prvi vojvoda Halifaški (1881–1959), britanski državnik, ob začetku zadnje vojne predsednik zgornjega doma britanskega parlamenta, Lord President of the Council; med letoma 1938 in 1940 zunanji minister v Chamberlainovi vladi; velja za zagovornika politike pomiritve in pogajanj z nacistično Nemčijo v času pred izbruhom druge svetovne vojne, zato je bil znotraj vojnega kabineta v nenehnih sporih s premierjem W. Churchillom.

[2] Gozdnati rezervat v deželi Brandenburg, severovzhodno od Berlina, v bližini meje s Poljsko; med drugo svetovno vojno si je Göring v njem uredil lovski revir in rezidenco Carinhall.

[3] Anthony Eden (1897–1977), britanski državnik, vodja konservativne stranke, med drugo svetovno vojno zunanji minister v Chamberlainovi in Churchillovi vladi, kasneje (1955–1957) je nasledil Churchilla na čelu stranke in vlade

[4] Konstantin von Neurath (1873–1956), nemški zunanji minister med letoma 1932 in 1938; ob zasedbi Češkoslovaške postane nekaj časa protektor Češko-moravskega protektorata, a ga zaradi »premile« politike kmalu zamenja Reinhardt Heydrich.

[5] Stanley Baldwin (1867–1947), britanski konservativni politik, v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja trikrat predsednik vlade, nazadnje med letoma 1935 in 1937, ko pod pritiskom lastne stranke odstopi in ga zamenja Neville Chamberlain.

 

V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo drugi del zgodbe francoskega režiserja in pisateja Erica Vuillarda. Po mnenju britanskega časnika The Guardian gre za "temeljito in očarljivo delo, ki združuje črno komedijo in politično katastrofo". Dnevni red (L'Ordre du Jour) je pripoved o Hitlerjevem vzponu na oblast in ključnih dogodkih, ki so privedli do izbruha II. svetovne vojne 1. septembra 1939.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,447
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,262
03/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,663
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,931
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,606
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,371
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,078
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,215
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 932
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 838