Komentar

Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

10.03.2019 09:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Matjuška Nikolaja   Fabula   Narodna in univerzitetna knjižnica   NUK   NUK2   Martina Rozman Salobir   digitalizacija   knjige   Mladen Dolar   Oto Luthar   Igor Papič  

Foto: NUK

Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela.

Zadnje tri tedne sem preživel v družbi Matjuške Nikolaje, dostojanstvenice ruske pravoslavne cerkve in vodje samostana Mali Jaroslavec iz Kaluške oblasti. Že njena sama navzočnost je privilegij posebne vrste. V tem času sva se kar nekajkrat znašla v bližini Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), zato ni nič nenavadnega, da sem jo popeljal v prostor mojega izobraževanja. In zdaj preskok uvoda in vstop v komentar: v četrtek, 7. marca 2019 ob 19 uri, je bila v NUK manifestacija podpore gradnji NUK 2 v organizaciji revije Outsider in literarnega festivala Fabula. V svoji več kot načelni podpori gradnje sem v kratkem nagovoru izpostavil en sam poudarek, ki ni želel biti in tudi ni zvenel kot polemika: s podaljševanjem ne/gradnje in agonije se bo samo poglabljal razkorak med zadnjo zasnovo in funkcionalnimi nujnostmi, ki jih bodo narekovale nove in nove časovne rezine. Želel sem osvetliti tisti del, ki je bil leta 1976, ko se je prvič pojavila močna potreba po gradnji nove knjižnice, že prisoten, a istočasno oddaljen. Danes je to že jasno izražena nujnost - potreba po popolni digitalizaciji knjižnice, po digitalni nacionalni knjižnici (DNK). Digitalizacija knjižnice pomeni popoln preobrat v načinu generiranja človeške vednosti in njenega pospeševanja.

 

Takoj na začetku manifestacije nas je vedno briljanten dr. Mladen Dolar obzirno opozoril na pomembno razliko med informacijo in vednostjo. V bodočnosti bo v etimološkem smislu od knjižnice ostala samo še pretekla ideja o knjigi kot objektu, ki jo bodo inštitucije varovale v svojih fundusih in trezorjih. Istočasno bodo združene digitalne knjižnice postale kognitivni aparat civilizacije. Univerzitetna in nacionalna knjižnica bo tako v celoti spremenila svoj vsebinski tloris. Tudi zato pričakovan razvoj narekuje konceptualizacijo nove stavbe.

 

V knjižnici ne bomo več gledali simbola znanja, temveč kognitivni aparat vednosti. Simbole vedno beremo za nazaj, nas je opozoril modri mož iz avditorija. Mladih uporabnikov, študentov, knjižnica ne zanima kot simbol kdo-bi-vedel-česa, temveč preprosto kot prostor učenja, interakcije in kontemplacije, prostor človeškega in čezčloveškega. Ta prostor ne sme biti monopoliziran ali totalitariziran ponudnik informacij. Na to nas odgovorno opozarjajo praktiki, ki delujejo v knjižnicah. Materializacija novoveške knjižnice bo močno vplivala na spremembo sveta. Med nami je že vidna vseprisotna sprememba.

 

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

 

Ne pozabimo, ko danes vstopamo v knjižnice, se v njih še vedno srečujemo z analognimi knjigami. Iz vsega trenutno izoblikovanega v knjižnicah je leta 2019 razvidno, da bodo postali nosilni strokovnjaki knjižnic teoretiki procesualnosti. Na tem mestu bi za nekaj trenutkov preusmeril svoj komentar v impresijo, ki je povezana z dr. Mladenom Dolarjem.

 

Preden se je manifestacija začela, sta v moji neposredni bližini skupaj stala dr. Mladen Dolar in ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Oče Mladena Dolarja je bil Jaro Dolar (1911-1999), ki je v XX. stoletju opravljal popolnoma isto funkcijo kot jo danes Martina Rozman Salobir. Tolkel je podobno absurdne in predvsem nepotrebne boje z nerazsvetljenimi odločevalci, kot jih danes bije ravnateljica Martina Rozman Salobir. Nobene razlike ni. Zaradi tega dejstva je imela povezava med filozofom in manifestacijo toliko večjo pomensko mero in silo. V obeh časih, neodvisno od ideologije, delujejo identični vzvodi in konceptualni triki. Konec impresije.

 

Rad bi opozoril, da imajo univerzitetne in nacionalne knjižnice drugačne značilnosti od sorodnih organizacijskih struktur kot so splošne ali specialne knjižnice. Predvsem so umeščene v univerzitetno organizacijsko okolje, tako da lahko obe najpomembnejši inštituciji vzajemno vplivata druga na drugo. Zato ni bil slučaj, da je med podporniki gradnje NUK 2 sedel tudi rektor univerze dr. Igor Papič. Univerzitetna knjižnica spodbuja učenje in raziskave, v tem se razlikuje od splošnih knjižnic, ki prvenstveno spodbujajo bralno kulturo. Od knjižnic pričakujemo, da bodo skupaj s teoretiki procesualnosti in računalničarji osrednji akterji aktiviranja svojih notranjih raziskovalnih procesov. Takšni procesi v omejenem obsegu na Slovenskem že intenzivno potekajo. Zaenkrat je vse še vedno usmerjeno v knjižnično storitev. Pomemben detajl, če pomislim: nikoli v življenju nisem srečal neprijaznega knjižničarja ali knjižničarke; tudi takrat ne, ko sem moral plačati zamudnino.

 

Na tem mestu bom komentar za nekaj trenutkov že drugič preusmeril v narativ, povezan z dvema kozmistoma, z Nikolajem Fjodorovičem Fjodorovom in Konstantinom Konstantinovičem Ciolkovskim. Fjodorov je bil knjižničar, ko si je avtodidakt, skoraj gluhi Ciolkovski, bodoči oče profesionalne kozmonavtike, prišel k njemu v knjižnico sposodit tri knjige. Knjižničar Fjodrov mu je pripravil osem naslovov. Na pritožbo Ciolkovskega, da je naroči samo tri knjige, mu je Fjodorov izrekel nadvse pomemben stavek: "Ostalih pet sem vam jaz naročil." 

 

V tem stavku je nameščena ontologija knjižničarstva. V digitalnih knjižnicah bo potrebno sprogramirati mehčine, ki bodo uporabniku priporočile še pet drugih knjig, ki jih mora nujno prebrati. Knjižničarji na različnih ravneh že tisočletja na res poseben način usmerjajo najpomembnejše duhovne odločitve človeštva. Ne pretiravam, čeprav včasih z užitkom pretiravam.

 

Predvsem se bo poklic knjižničarja spremenil v nabor specializiranih odgovornosti, ki mu jih bodo narekovale nove pristojnosti. To bo najbolj spremenilo dosedanjo logiko knjižnic. Digitalne knjižnice je potrebno načrtovati, ne pa samo zbirati in ohranjati knjižnični fond. V tem trenutku je prisotno neravnovesje. Univerzitetne knjižnice se bodo morale opremiti z jeziki, ki jih govorijo osemnajstletni bruci. Ne s slovenščino in angleščino, temveč z njihovimi strojnimi jeziki.

 

Elektronski viri, podatkovne baze v različnih formatih naraščajo z neverjetno hitrostjo. Na manifestaciji nas je dr. Oto Luthar izvrstno opomnil, da se je nujno potrebno preusmeriti iz naše skupne percepcije - želeti, na osebno raven - zahtevati zase in s tem zahtevati za vse. Le tako kot je NUK 1 posameznikova osebna izkušnja, bo NUK 2 postal ne le naša želja, temveč naša zahteva. Ni potrebno iskati nasprotnika tam, kjer so vsi za! Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela. Zato je nujno pogledati in ohranjati ravnovesje med analognim in digitalnim, kot je nujno obdobje preverjanja, raziskovanja med obojim.

 

NUK 2 hočemo! Kot revolucijo? Ne, kot e-volucijo, postopoma. Kaj pa je s trgom vedenja? Brezplačen mora biti - klicaj in še enkrat - ! Kot zrak in voda! Naj na koncu dodam, Matjuška Nikolaja je študirala matematiko, preden je vstopila v samostan, v sedemdesetih letih je doktorirala iz umetne inteligence. Knjižnica nam je vsem mati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
1
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,353
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,354
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,840
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,881
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,092
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,487
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,298
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,559
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,969
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 570