Komentar

Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

10.03.2019 09:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Matjuška Nikolaja   Fabula   Narodna in univerzitetna knjižnica   NUK   NUK2   Martina Rozman Salobir   digitalizacija   knjige   Mladen Dolar   Oto Luthar   Igor Papič  

Foto: NUK

Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela.

Zadnje tri tedne sem preživel v družbi Matjuške Nikolaje, dostojanstvenice ruske pravoslavne cerkve in vodje samostana Mali Jaroslavec iz Kaluške oblasti. Že njena sama navzočnost je privilegij posebne vrste. V tem času sva se kar nekajkrat znašla v bližini Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), zato ni nič nenavadnega, da sem jo popeljal v prostor mojega izobraževanja. In zdaj preskok uvoda in vstop v komentar: v četrtek, 7. marca 2019 ob 19 uri, je bila v NUK manifestacija podpore gradnji NUK 2 v organizaciji revije Outsider in literarnega festivala Fabula. V svoji več kot načelni podpori gradnje sem v kratkem nagovoru izpostavil en sam poudarek, ki ni želel biti in tudi ni zvenel kot polemika: s podaljševanjem ne/gradnje in agonije se bo samo poglabljal razkorak med zadnjo zasnovo in funkcionalnimi nujnostmi, ki jih bodo narekovale nove in nove časovne rezine. Želel sem osvetliti tisti del, ki je bil leta 1976, ko se je prvič pojavila močna potreba po gradnji nove knjižnice, že prisoten, a istočasno oddaljen. Danes je to že jasno izražena nujnost - potreba po popolni digitalizaciji knjižnice, po digitalni nacionalni knjižnici (DNK). Digitalizacija knjižnice pomeni popoln preobrat v načinu generiranja človeške vednosti in njenega pospeševanja.

 

Takoj na začetku manifestacije nas je vedno briljanten dr. Mladen Dolar obzirno opozoril na pomembno razliko med informacijo in vednostjo. V bodočnosti bo v etimološkem smislu od knjižnice ostala samo še pretekla ideja o knjigi kot objektu, ki jo bodo inštitucije varovale v svojih fundusih in trezorjih. Istočasno bodo združene digitalne knjižnice postale kognitivni aparat civilizacije. Univerzitetna in nacionalna knjižnica bo tako v celoti spremenila svoj vsebinski tloris. Tudi zato pričakovan razvoj narekuje konceptualizacijo nove stavbe.

 

V knjižnici ne bomo več gledali simbola znanja, temveč kognitivni aparat vednosti. Simbole vedno beremo za nazaj, nas je opozoril modri mož iz avditorija. Mladih uporabnikov, študentov, knjižnica ne zanima kot simbol kdo-bi-vedel-česa, temveč preprosto kot prostor učenja, interakcije in kontemplacije, prostor človeškega in čezčloveškega. Ta prostor ne sme biti monopoliziran ali totalitariziran ponudnik informacij. Na to nas odgovorno opozarjajo praktiki, ki delujejo v knjižnicah. Materializacija novoveške knjižnice bo močno vplivala na spremembo sveta. Med nami je že vidna vseprisotna sprememba.

 

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

 

Ne pozabimo, ko danes vstopamo v knjižnice, se v njih še vedno srečujemo z analognimi knjigami. Iz vsega trenutno izoblikovanega v knjižnicah je leta 2019 razvidno, da bodo postali nosilni strokovnjaki knjižnic teoretiki procesualnosti. Na tem mestu bi za nekaj trenutkov preusmeril svoj komentar v impresijo, ki je povezana z dr. Mladenom Dolarjem.

 

Preden se je manifestacija začela, sta v moji neposredni bližini skupaj stala dr. Mladen Dolar in ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Oče Mladena Dolarja je bil Jaro Dolar (1911-1999), ki je v XX. stoletju opravljal popolnoma isto funkcijo kot jo danes Martina Rozman Salobir. Tolkel je podobno absurdne in predvsem nepotrebne boje z nerazsvetljenimi odločevalci, kot jih danes bije ravnateljica Martina Rozman Salobir. Nobene razlike ni. Zaradi tega dejstva je imela povezava med filozofom in manifestacijo toliko večjo pomensko mero in silo. V obeh časih, neodvisno od ideologije, delujejo identični vzvodi in konceptualni triki. Konec impresije.

 

Rad bi opozoril, da imajo univerzitetne in nacionalne knjižnice drugačne značilnosti od sorodnih organizacijskih struktur kot so splošne ali specialne knjižnice. Predvsem so umeščene v univerzitetno organizacijsko okolje, tako da lahko obe najpomembnejši inštituciji vzajemno vplivata druga na drugo. Zato ni bil slučaj, da je med podporniki gradnje NUK 2 sedel tudi rektor univerze dr. Igor Papič. Univerzitetna knjižnica spodbuja učenje in raziskave, v tem se razlikuje od splošnih knjižnic, ki prvenstveno spodbujajo bralno kulturo. Od knjižnic pričakujemo, da bodo skupaj s teoretiki procesualnosti in računalničarji osrednji akterji aktiviranja svojih notranjih raziskovalnih procesov. Takšni procesi v omejenem obsegu na Slovenskem že intenzivno potekajo. Zaenkrat je vse še vedno usmerjeno v knjižnično storitev. Pomemben detajl, če pomislim: nikoli v življenju nisem srečal neprijaznega knjižničarja ali knjižničarke; tudi takrat ne, ko sem moral plačati zamudnino.

 

Na tem mestu bom komentar za nekaj trenutkov že drugič preusmeril v narativ, povezan z dvema kozmistoma, z Nikolajem Fjodorovičem Fjodorovom in Konstantinom Konstantinovičem Ciolkovskim. Fjodorov je bil knjižničar, ko si je avtodidakt, skoraj gluhi Ciolkovski, bodoči oče profesionalne kozmonavtike, prišel k njemu v knjižnico sposodit tri knjige. Knjižničar Fjodrov mu je pripravil osem naslovov. Na pritožbo Ciolkovskega, da je naroči samo tri knjige, mu je Fjodorov izrekel nadvse pomemben stavek: "Ostalih pet sem vam jaz naročil." 

 

V tem stavku je nameščena ontologija knjižničarstva. V digitalnih knjižnicah bo potrebno sprogramirati mehčine, ki bodo uporabniku priporočile še pet drugih knjig, ki jih mora nujno prebrati. Knjižničarji na različnih ravneh že tisočletja na res poseben način usmerjajo najpomembnejše duhovne odločitve človeštva. Ne pretiravam, čeprav včasih z užitkom pretiravam.

 

Predvsem se bo poklic knjižničarja spremenil v nabor specializiranih odgovornosti, ki mu jih bodo narekovale nove pristojnosti. To bo najbolj spremenilo dosedanjo logiko knjižnic. Digitalne knjižnice je potrebno načrtovati, ne pa samo zbirati in ohranjati knjižnični fond. V tem trenutku je prisotno neravnovesje. Univerzitetne knjižnice se bodo morale opremiti z jeziki, ki jih govorijo osemnajstletni bruci. Ne s slovenščino in angleščino, temveč z njihovimi strojnimi jeziki.

 

Elektronski viri, podatkovne baze v različnih formatih naraščajo z neverjetno hitrostjo. Na manifestaciji nas je dr. Oto Luthar izvrstno opomnil, da se je nujno potrebno preusmeriti iz naše skupne percepcije - želeti, na osebno raven - zahtevati zase in s tem zahtevati za vse. Le tako kot je NUK 1 posameznikova osebna izkušnja, bo NUK 2 postal ne le naša želja, temveč naša zahteva. Ni potrebno iskati nasprotnika tam, kjer so vsi za! Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela. Zato je nujno pogledati in ohranjati ravnovesje med analognim in digitalnim, kot je nujno obdobje preverjanja, raziskovanja med obojim.

 

NUK 2 hočemo! Kot revolucijo? Ne, kot e-volucijo, postopoma. Kaj pa je s trgom vedenja? Brezplačen mora biti - klicaj in še enkrat - ! Kot zrak in voda! Naj na koncu dodam, Matjuška Nikolaja je študirala matematiko, preden je vstopila v samostan, v sedemdesetih letih je doktorirala iz umetne inteligence. Knjižnica nam je vsem mati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,757
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,884
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,536
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,329
05/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,473
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,144
07/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,269
08/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 855
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 942
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,830