Komentar

Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

10.03.2019 09:57
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Matjuška Nikolaja   Fabula   Narodna in univerzitetna knjižnica   NUK   NUK2   Martina Rozman Salobir   digitalizacija   knjige   Mladen Dolar   Oto Luthar   Igor Papič  

Foto: NUK

Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela.

Zadnje tri tedne sem preživel v družbi Matjuške Nikolaje, dostojanstvenice ruske pravoslavne cerkve in vodje samostana Mali Jaroslavec iz Kaluške oblasti. Že njena sama navzočnost je privilegij posebne vrste. V tem času sva se kar nekajkrat znašla v bližini Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), zato ni nič nenavadnega, da sem jo popeljal v prostor mojega izobraževanja. In zdaj preskok uvoda in vstop v komentar: v četrtek, 7. marca 2019 ob 19 uri, je bila v NUK manifestacija podpore gradnji NUK 2 v organizaciji revije Outsider in literarnega festivala Fabula. V svoji več kot načelni podpori gradnje sem v kratkem nagovoru izpostavil en sam poudarek, ki ni želel biti in tudi ni zvenel kot polemika: s podaljševanjem ne/gradnje in agonije se bo samo poglabljal razkorak med zadnjo zasnovo in funkcionalnimi nujnostmi, ki jih bodo narekovale nove in nove časovne rezine. Želel sem osvetliti tisti del, ki je bil leta 1976, ko se je prvič pojavila močna potreba po gradnji nove knjižnice, že prisoten, a istočasno oddaljen. Danes je to že jasno izražena nujnost - potreba po popolni digitalizaciji knjižnice, po digitalni nacionalni knjižnici (DNK). Digitalizacija knjižnice pomeni popoln preobrat v načinu generiranja človeške vednosti in njenega pospeševanja.

 

Takoj na začetku manifestacije nas je vedno briljanten dr. Mladen Dolar obzirno opozoril na pomembno razliko med informacijo in vednostjo. V bodočnosti bo v etimološkem smislu od knjižnice ostala samo še pretekla ideja o knjigi kot objektu, ki jo bodo inštitucije varovale v svojih fundusih in trezorjih. Istočasno bodo združene digitalne knjižnice postale kognitivni aparat civilizacije. Univerzitetna in nacionalna knjižnica bo tako v celoti spremenila svoj vsebinski tloris. Tudi zato pričakovan razvoj narekuje konceptualizacijo nove stavbe.

 

V knjižnici ne bomo več gledali simbola znanja, temveč kognitivni aparat vednosti. Simbole vedno beremo za nazaj, nas je opozoril modri mož iz avditorija. Mladih uporabnikov, študentov, knjižnica ne zanima kot simbol kdo-bi-vedel-česa, temveč preprosto kot prostor učenja, interakcije in kontemplacije, prostor človeškega in čezčloveškega. Ta prostor ne sme biti monopoliziran ali totalitariziran ponudnik informacij. Na to nas odgovorno opozarjajo praktiki, ki delujejo v knjižnicah. Materializacija novoveške knjižnice bo močno vplivala na spremembo sveta. Med nami je že vidna vseprisotna sprememba.

 

Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se zakonodajalci ne držijo svojih zakonov? NUK je v tem času pridobil petindvajset let zgubljenega časa. Predvsem bo digitalna knjižnica postala prostor, v katerem se bodo v celoti spremenili vsi odnosi, najbolj pa odnosi med uporabniki in osebjem knjižnic. V tem trenutku knjižnice intenzivno iščejo znanstvenike in tehnologe, ki naj izumiteljsko, izvirno organizirajo nove inštitucije, ki jih bomo samo v prenesenem smislu imenovali knjižnice.

 

Ne pozabimo, ko danes vstopamo v knjižnice, se v njih še vedno srečujemo z analognimi knjigami. Iz vsega trenutno izoblikovanega v knjižnicah je leta 2019 razvidno, da bodo postali nosilni strokovnjaki knjižnic teoretiki procesualnosti. Na tem mestu bi za nekaj trenutkov preusmeril svoj komentar v impresijo, ki je povezana z dr. Mladenom Dolarjem.

 

Preden se je manifestacija začela, sta v moji neposredni bližini skupaj stala dr. Mladen Dolar in ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Oče Mladena Dolarja je bil Jaro Dolar (1911-1999), ki je v XX. stoletju opravljal popolnoma isto funkcijo kot jo danes Martina Rozman Salobir. Tolkel je podobno absurdne in predvsem nepotrebne boje z nerazsvetljenimi odločevalci, kot jih danes bije ravnateljica Martina Rozman Salobir. Nobene razlike ni. Zaradi tega dejstva je imela povezava med filozofom in manifestacijo toliko večjo pomensko mero in silo. V obeh časih, neodvisno od ideologije, delujejo identični vzvodi in konceptualni triki. Konec impresije.

 

Rad bi opozoril, da imajo univerzitetne in nacionalne knjižnice drugačne značilnosti od sorodnih organizacijskih struktur kot so splošne ali specialne knjižnice. Predvsem so umeščene v univerzitetno organizacijsko okolje, tako da lahko obe najpomembnejši inštituciji vzajemno vplivata druga na drugo. Zato ni bil slučaj, da je med podporniki gradnje NUK 2 sedel tudi rektor univerze dr. Igor Papič. Univerzitetna knjižnica spodbuja učenje in raziskave, v tem se razlikuje od splošnih knjižnic, ki prvenstveno spodbujajo bralno kulturo. Od knjižnic pričakujemo, da bodo skupaj s teoretiki procesualnosti in računalničarji osrednji akterji aktiviranja svojih notranjih raziskovalnih procesov. Takšni procesi v omejenem obsegu na Slovenskem že intenzivno potekajo. Zaenkrat je vse še vedno usmerjeno v knjižnično storitev. Pomemben detajl, če pomislim: nikoli v življenju nisem srečal neprijaznega knjižničarja ali knjižničarke; tudi takrat ne, ko sem moral plačati zamudnino.

 

Na tem mestu bom komentar za nekaj trenutkov že drugič preusmeril v narativ, povezan z dvema kozmistoma, z Nikolajem Fjodorovičem Fjodorovom in Konstantinom Konstantinovičem Ciolkovskim. Fjodorov je bil knjižničar, ko si je avtodidakt, skoraj gluhi Ciolkovski, bodoči oče profesionalne kozmonavtike, prišel k njemu v knjižnico sposodit tri knjige. Knjižničar Fjodrov mu je pripravil osem naslovov. Na pritožbo Ciolkovskega, da je naroči samo tri knjige, mu je Fjodorov izrekel nadvse pomemben stavek: "Ostalih pet sem vam jaz naročil." 

 

V tem stavku je nameščena ontologija knjižničarstva. V digitalnih knjižnicah bo potrebno sprogramirati mehčine, ki bodo uporabniku priporočile še pet drugih knjig, ki jih mora nujno prebrati. Knjižničarji na različnih ravneh že tisočletja na res poseben način usmerjajo najpomembnejše duhovne odločitve človeštva. Ne pretiravam, čeprav včasih z užitkom pretiravam.

 

Predvsem se bo poklic knjižničarja spremenil v nabor specializiranih odgovornosti, ki mu jih bodo narekovale nove pristojnosti. To bo najbolj spremenilo dosedanjo logiko knjižnic. Digitalne knjižnice je potrebno načrtovati, ne pa samo zbirati in ohranjati knjižnični fond. V tem trenutku je prisotno neravnovesje. Univerzitetne knjižnice se bodo morale opremiti z jeziki, ki jih govorijo osemnajstletni bruci. Ne s slovenščino in angleščino, temveč z njihovimi strojnimi jeziki.

 

Elektronski viri, podatkovne baze v različnih formatih naraščajo z neverjetno hitrostjo. Na manifestaciji nas je dr. Oto Luthar izvrstno opomnil, da se je nujno potrebno preusmeriti iz naše skupne percepcije - želeti, na osebno raven - zahtevati zase in s tem zahtevati za vse. Le tako kot je NUK 1 posameznikova osebna izkušnja, bo NUK 2 postal ne le naša želja, temveč naša zahteva. Ni potrebno iskati nasprotnika tam, kjer so vsi za! Za NUK 2 so vsi za! Seveda vedno obstaja strah pred zastarelostjo tehnologije, knjiga pa kot fizični objekt ne bo nikoli zastarela. Zato je nujno pogledati in ohranjati ravnovesje med analognim in digitalnim, kot je nujno obdobje preverjanja, raziskovanja med obojim.

 

NUK 2 hočemo! Kot revolucijo? Ne, kot e-volucijo, postopoma. Kaj pa je s trgom vedenja? Brezplačen mora biti - klicaj in še enkrat - ! Kot zrak in voda! Naj na koncu dodam, Matjuška Nikolaja je študirala matematiko, preden je vstopila v samostan, v sedemdesetih letih je doktorirala iz umetne inteligence. Knjižnica nam je vsem mati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
3
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,086
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,535
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,792
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,498
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,458
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,104
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 902
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,009
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 733
10/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 737