Komentar

Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

16.03.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Noever   arhitektura   Dunaj   dekonstruktivizem   postmodernizem

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija.

V mladosti se mi je svet umetnosti zelo hitro povezal z dunajskim arhitekturnim mišljenjem in miljejem. To je bil privilegij, ki se mi je zgodil mimo vseh logičnih razlag, sploh pa mimo mojega ilirskobistriškega izhodišča. Vse je bilo povezano z naključjem. V gostilni Pri Ježevcu, ki je bila v lasti moje komendske stare matere Marije Ambrož, sem se srečal s človekom, ki je bil in je še vedno osrednja os dunajskega arhitekturnega sveta. Moja zgovorna stara mati je mimogrede obvestila svojega gosta v gostilni, da ima vnuka kunstlerja. To je bilo eno tistih srečanj, ki ti jih pokloni življenje tako mimogrede, mimo vseh povodov in vzrokov. To je bilo srečanje s človekom, ki ga lahko poosebim z besedno zvezo - energija Petra Noevera.

 

Peter Noever je človek, ki je obdobje arhitekturnih modernističnih in avantgardističnih odkritij ter njihovih eksperimentov XX. stoletja prenesel z nepojmljivim zamahom v zadnjo četrtino dunajskega arhitekturnega in muzejskega sveta ter ga v celoti prevrednotil. Istočasno je spremenil evropski muzejski svet. Kmalu po tistem, ko sem ga spoznal v Komendi, je postal direktor muzeja MAK (Museum für angewandte Kunst) na Dunaju.

 

Ta teden, ko sem predaval na arhitekturni fakulteti graške Tehnične univerze (TU), si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil na silo arhitekturnih nujnosti, ki sem jih leta (kaj leta, desetletja!) gledal pri gigantu Petru Noevru. Vedno znova je z uravnoteženo dinamiko spreminjal notranjost arhitekturnih projekcij in sistem sodobnih umetniških praks. Arhitektura je bila zanj vedno najprej umetnost. Tako je še vedno!

 

Zamik in začetek: umetnost je disciplina, ki izhaja iz svojih lastnih notranjih sil. Omogoča se, samo sebe proizvajaja kot umetnost, istočasno pa se zgodovini, arhivira. To ravno tako velja za njeno zvrst - arhitekturo. Peter Noever je na dunajskem horizontu prav posebno teoretsko in muzealično stičišče umetnikov arhitektov. Z vsakim od njih je imel poseben biografski zaplet: z arhitekturno skupino Coop Himme(l)blau, ki je vključevala imena kot so Wolf D. Prix, Helmut Swiczinsky in Michael Holzer, s Celovčanom Güntherjem Domenigom, z Newyorčanom Vitom Acconcijem, z Zaho Hadid, Britanko, rojeno v Bagdadu. Z nekaterimi od njih sem se preko Petra osebno srečal. Na Noeverjevem horizontu res sveti na stotine fantastičnih koordinat!

 

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

 

Razlikujmo: dekonstrukcija je radikalni formalizem v filozofiji, je postopek mišljenja. Dekonstruktivizem pa je zadnji arhitekturni slog XX. stoletja. Dekonstrukcija je kritično mišljenje o obstoječih filozofskih konstrukcijah. Čas je pokazal, da je dekonstruktivizem najpomembnejši stilni izraz zadnjih dvajsetih let XX. stoletja. Pomembnejši je od postmodernizma, čeprav je del postmodernizma. Toda tega pomembnega zapleta ne bi še rad komentiral. Dekonstruktivizem se je med drugimi velikimi mesti oblikoval tako na Dunaju kot v Gradcu. Tako arhitekturno-teoretsko kot muzealično ga je generiral Peter Noever na Dunaju s svojimi razstavami in knjigami.

 

Arhitektura je s svojo idejnostjo, formalnostjo in materializacijo gigantski proces, usmerjen v človeško, s svojimi kardinalnimi nevroni pa v čezčloveško. Dekonstruktivizem je bil poziv k novemu pristopu v arhitekturi, ne da bi pri tem zanikal vrednote preteklosti. Predvsem pa je potrdil vrednote sovjetske avantgardne umetnosti. (El Lissicky, Kazimir Malevič)!

 

Generalen arhitekturni izum druge polovice XX. stoletja: Tako kot so se avantgardistični umetniki na začetku XX. stoletja zaradi nezaupanja v prirodo s procesualnimi dejanji odrekli prirodi, so za svoje slikarske motive prevzeli modernistične arhitekturne tehno-povzetke. V slikarsko polje so začeli vnašati mišljenje arhitekturnih prerezov, tlorisov in izrisov optimalnih projekcij. S procesiranjem in abstrahiranjem se je izoblikoval tehno-strukturni-slog (El Lissicky). Sčasoma so postale slikarske vizualizacije optimalne projekcije bodočega sveta. Spotoma pa se je v slikah izgubil spomin na arhitekturno izhodišče. S časom so prešle v prvi ali drugi plan arhitekturnih analiz (dunajski Coop Himme(l)blau). Genialni arhitekti in arhitektke (Zaha Hadid) so s postopkom nadgraditeljstva začeli graditi arhitekture iz motivov slik avantgardnih slikarjev, kot je Kazimir Malevič.

 

Tako se je krog XX. stoletja sklenil. Ponovimo krog: Arhitekti slikarji so svoje arhitekturne elemente prenašali v svoje slikovno polje, v drugem koraku pa so naslednje generacije arhitektov iz teh slik začele graditi arhitekture. Konec kroga.  

 

V polje dekonstrukcije se je vpletla še visoka tehnologija konca stoletja, ki je de/kons/truktivistične strukture začela tehnološko izpoponjevati. Z računalniško tehnologijo smo dobili novo inženirstvo, ki je omogočalo popolnoma drugačen izrez in rez gradbenih materialov. Poleg začetne dekonstrukcije se je vpletala še organičnost kot očitno tkivo, napeto čez dekonstrukcije kot kozmična opna. Suprematizem se je z organičnostjo dokončno potrdil kot kozmična konstrukcija. Peter Noever naju je z Dunjo ves čas spodbujal k postgravitacijski potezi. 

 

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija. To je počel s premišljevanjem o delu arhitekturne skupine Coop Himme(l)blau, ki je s svojo neuravnoteženo dinamiko revolucionirala dunajske arhitekturne pozicije sedemdesetih let. Ponovimo: Redek trenutek je, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture. Peter Noever se je natančno zavedal, da obdajanje z novo teorijo omogoča novo arhitekturo, da obdajanje z novo arhitekturo zaključi stilni proces časa.

 

V samem izhodišču je na arhitekturni dunajski zamah in graški dekonstruktivizem (Günther Domenig) vplival tudi analitični kubizem s svojim mnogoperspektivnim pogledom na arhitekturne plastične enote. Ravno mnogoprespektivičnost je gradila napetost stavb, posledično pa vplivala na notranjo prostorskost. Več je perspektiv, več je presenetljivega prehajanja iz prostora v prostor. Finalizacija fasadne dogodkovnosti je tako dobila svoj notranji odtis. Dekonstruktivizem se je odrekal postmodernističnemu ornamentu, toda ravno s procesom ponavljanja izbranih konstrukcij je, paradoksalno, proizvedel učinek  postmodernističnega krasilstva.

 

Takšne arhitekturne izpeljave v Ljubljani sploh ne poznamo, čeprav imamo fantastičen historični konstruktivizem. Dekonstruktivistična ali organična arhitektura deluje v Ljubljani kot tujec med tujci, kjer so vsi drug drugemu tujci. V ljubljanski arhitekturi skoraj vse izhaja iz ekonomskih mehanizmov. Morfološko pa iz sosednjega stavbnega fonda. Ljubljansko arhitekturno izhodišče prevzema vse druge arhitekturne jezike iz svojega okolja, le v samemu sebi ne najde izhodišča. To ni kritika ljubljanske arhitekture, temveč samo preprosto opažanje. Jože Plečnik je popolnoma poseben "case study".

 

Kljub temu, da je bil na Dunaju konstruktivizem prisoten le posredno, je dobil dekonstruktivistične materializacije, ravno tako tudi v provincialnem Gradcu. Tako danes Gradca ne moremo več razumeti kot provinco, ki oponaša prestolnico. Še enkrat bi vas rad opozoril na Güntherja Domeniga.

 

Če me je Peter Noever česa naučil s svojo energetsko didaktiko, me je tega, da ko metodološko zavržemo razum, se nam v naslednjem hipu oblikuje popolnoma druga vrsta razuma. S tem pa se oblikuje druga, nova oblika kot v primeru genija Jamesa Turella! V razbiti in razstavljeni dekonstruktivistični sliki še vedno gledamo modernističen projekt, ne da bi se pri tem odrekli dodeljenim funkcijam, ki izhajajo iz racionalinih razlogov. Peter Noever je oko, ki vidi, oko, ki ve in oko, ki je dejavnik spremembe!

 

In zdaj, zaključek: Finalizem je zaključni proces napovedane dramaturgije dogodkovnosti. Zaključno modeliranje situacij, ki lahko oblikujejo tako arhitekturni stil kot mišljenje o zadnjih stvareh. Arhitektura je obred neskončnega poslavljanja. Za ta tekst se zahvaljujejm Milici Tomić.

 

In zdaj drugi zaključek: Ko je Peter Pri Ježevcu pohvalil nemščino moje stare matere, mu je ta lakonično odgovorila, da se jo je naučila v koncentracijskem taborišču.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,941
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,203
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,009
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,373
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,193
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,410
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,100
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,375
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,015
10/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,672