Komentar

Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

16.03.2019 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Noever   arhitektura   Dunaj   dekonstruktivizem   postmodernizem

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija.

V mladosti se mi je svet umetnosti zelo hitro povezal z dunajskim arhitekturnim mišljenjem in miljejem. To je bil privilegij, ki se mi je zgodil mimo vseh logičnih razlag, sploh pa mimo mojega ilirskobistriškega izhodišča. Vse je bilo povezano z naključjem. V gostilni Pri Ježevcu, ki je bila v lasti moje komendske stare matere Marije Ambrož, sem se srečal s človekom, ki je bil in je še vedno osrednja os dunajskega arhitekturnega sveta. Moja zgovorna stara mati je mimogrede obvestila svojega gosta v gostilni, da ima vnuka kunstlerja. To je bilo eno tistih srečanj, ki ti jih pokloni življenje tako mimogrede, mimo vseh povodov in vzrokov. To je bilo srečanje s človekom, ki ga lahko poosebim z besedno zvezo - energija Petra Noevera.

 

Peter Noever je človek, ki je obdobje arhitekturnih modernističnih in avantgardističnih odkritij ter njihovih eksperimentov XX. stoletja prenesel z nepojmljivim zamahom v zadnjo četrtino dunajskega arhitekturnega in muzejskega sveta ter ga v celoti prevrednotil. Istočasno je spremenil evropski muzejski svet. Kmalu po tistem, ko sem ga spoznal v Komendi, je postal direktor muzeja MAK (Museum für angewandte Kunst) na Dunaju.

 

Ta teden, ko sem predaval na arhitekturni fakulteti graške Tehnične univerze (TU), si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil na silo arhitekturnih nujnosti, ki sem jih leta (kaj leta, desetletja!) gledal pri gigantu Petru Noevru. Vedno znova je z uravnoteženo dinamiko spreminjal notranjost arhitekturnih projekcij in sistem sodobnih umetniških praks. Arhitektura je bila zanj vedno najprej umetnost. Tako je še vedno!

 

Zamik in začetek: umetnost je disciplina, ki izhaja iz svojih lastnih notranjih sil. Omogoča se, samo sebe proizvajaja kot umetnost, istočasno pa se zgodovini, arhivira. To ravno tako velja za njeno zvrst - arhitekturo. Peter Noever je na dunajskem horizontu prav posebno teoretsko in muzealično stičišče umetnikov arhitektov. Z vsakim od njih je imel poseben biografski zaplet: z arhitekturno skupino Coop Himme(l)blau, ki je vključevala imena kot so Wolf D. Prix, Helmut Swiczinsky in Michael Holzer, s Celovčanom Güntherjem Domenigom, z Newyorčanom Vitom Acconcijem, z Zaho Hadid, Britanko, rojeno v Bagdadu. Z nekaterimi od njih sem se preko Petra osebno srečal. Na Noeverjevem horizontu res sveti na stotine fantastičnih koordinat!

 

Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. Je dunajska identitetna sila, ki ima svoj prostor manifestacije v Los Angelesu. Peter Noever je tranzit med filozofijo dekonstrukcije in dekonstruktivistično arhitekturo.

 

Razlikujmo: dekonstrukcija je radikalni formalizem v filozofiji, je postopek mišljenja. Dekonstruktivizem pa je zadnji arhitekturni slog XX. stoletja. Dekonstrukcija je kritično mišljenje o obstoječih filozofskih konstrukcijah. Čas je pokazal, da je dekonstruktivizem najpomembnejši stilni izraz zadnjih dvajsetih let XX. stoletja. Pomembnejši je od postmodernizma, čeprav je del postmodernizma. Toda tega pomembnega zapleta ne bi še rad komentiral. Dekonstruktivizem se je med drugimi velikimi mesti oblikoval tako na Dunaju kot v Gradcu. Tako arhitekturno-teoretsko kot muzealično ga je generiral Peter Noever na Dunaju s svojimi razstavami in knjigami.

 

Arhitektura je s svojo idejnostjo, formalnostjo in materializacijo gigantski proces, usmerjen v človeško, s svojimi kardinalnimi nevroni pa v čezčloveško. Dekonstruktivizem je bil poziv k novemu pristopu v arhitekturi, ne da bi pri tem zanikal vrednote preteklosti. Predvsem pa je potrdil vrednote sovjetske avantgardne umetnosti. (El Lissicky, Kazimir Malevič)!

 

Generalen arhitekturni izum druge polovice XX. stoletja: Tako kot so se avantgardistični umetniki na začetku XX. stoletja zaradi nezaupanja v prirodo s procesualnimi dejanji odrekli prirodi, so za svoje slikarske motive prevzeli modernistične arhitekturne tehno-povzetke. V slikarsko polje so začeli vnašati mišljenje arhitekturnih prerezov, tlorisov in izrisov optimalnih projekcij. S procesiranjem in abstrahiranjem se je izoblikoval tehno-strukturni-slog (El Lissicky). Sčasoma so postale slikarske vizualizacije optimalne projekcije bodočega sveta. Spotoma pa se je v slikah izgubil spomin na arhitekturno izhodišče. S časom so prešle v prvi ali drugi plan arhitekturnih analiz (dunajski Coop Himme(l)blau). Genialni arhitekti in arhitektke (Zaha Hadid) so s postopkom nadgraditeljstva začeli graditi arhitekture iz motivov slik avantgardnih slikarjev, kot je Kazimir Malevič.

 

Tako se je krog XX. stoletja sklenil. Ponovimo krog: Arhitekti slikarji so svoje arhitekturne elemente prenašali v svoje slikovno polje, v drugem koraku pa so naslednje generacije arhitektov iz teh slik začele graditi arhitekture. Konec kroga.  

 

V polje dekonstrukcije se je vpletla še visoka tehnologija konca stoletja, ki je de/kons/truktivistične strukture začela tehnološko izpoponjevati. Z računalniško tehnologijo smo dobili novo inženirstvo, ki je omogočalo popolnoma drugačen izrez in rez gradbenih materialov. Poleg začetne dekonstrukcije se je vpletala še organičnost kot očitno tkivo, napeto čez dekonstrukcije kot kozmična opna. Suprematizem se je z organičnostjo dokončno potrdil kot kozmična konstrukcija. Peter Noever naju je z Dunjo ves čas spodbujal k postgravitacijski potezi. 

 

Delovanje Petera Noevera je radikalna kritika dunajske tradicije, istočasno pa njena glorifikacija. To je počel s premišljevanjem o delu arhitekturne skupine Coop Himme(l)blau, ki je s svojo neuravnoteženo dinamiko revolucionirala dunajske arhitekturne pozicije sedemdesetih let. Ponovimo: Redek trenutek je, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture. Peter Noever se je natančno zavedal, da obdajanje z novo teorijo omogoča novo arhitekturo, da obdajanje z novo arhitekturo zaključi stilni proces časa.

 

V samem izhodišču je na arhitekturni dunajski zamah in graški dekonstruktivizem (Günther Domenig) vplival tudi analitični kubizem s svojim mnogoperspektivnim pogledom na arhitekturne plastične enote. Ravno mnogoprespektivičnost je gradila napetost stavb, posledično pa vplivala na notranjo prostorskost. Več je perspektiv, več je presenetljivega prehajanja iz prostora v prostor. Finalizacija fasadne dogodkovnosti je tako dobila svoj notranji odtis. Dekonstruktivizem se je odrekal postmodernističnemu ornamentu, toda ravno s procesom ponavljanja izbranih konstrukcij je, paradoksalno, proizvedel učinek  postmodernističnega krasilstva.

 

Takšne arhitekturne izpeljave v Ljubljani sploh ne poznamo, čeprav imamo fantastičen historični konstruktivizem. Dekonstruktivistična ali organična arhitektura deluje v Ljubljani kot tujec med tujci, kjer so vsi drug drugemu tujci. V ljubljanski arhitekturi skoraj vse izhaja iz ekonomskih mehanizmov. Morfološko pa iz sosednjega stavbnega fonda. Ljubljansko arhitekturno izhodišče prevzema vse druge arhitekturne jezike iz svojega okolja, le v samemu sebi ne najde izhodišča. To ni kritika ljubljanske arhitekture, temveč samo preprosto opažanje. Jože Plečnik je popolnoma poseben "case study".

 

Kljub temu, da je bil na Dunaju konstruktivizem prisoten le posredno, je dobil dekonstruktivistične materializacije, ravno tako tudi v provincialnem Gradcu. Tako danes Gradca ne moremo več razumeti kot provinco, ki oponaša prestolnico. Še enkrat bi vas rad opozoril na Güntherja Domeniga.

 

Če me je Peter Noever česa naučil s svojo energetsko didaktiko, me je tega, da ko metodološko zavržemo razum, se nam v naslednjem hipu oblikuje popolnoma druga vrsta razuma. S tem pa se oblikuje druga, nova oblika kot v primeru genija Jamesa Turella! V razbiti in razstavljeni dekonstruktivistični sliki še vedno gledamo modernističen projekt, ne da bi se pri tem odrekli dodeljenim funkcijam, ki izhajajo iz racionalinih razlogov. Peter Noever je oko, ki vidi, oko, ki ve in oko, ki je dejavnik spremembe!

 

In zdaj, zaključek: Finalizem je zaključni proces napovedane dramaturgije dogodkovnosti. Zaključno modeliranje situacij, ki lahko oblikujejo tako arhitekturni stil kot mišljenje o zadnjih stvareh. Arhitektura je obred neskončnega poslavljanja. Za ta tekst se zahvaljujejm Milici Tomić.

 

In zdaj drugi zaključek: Ko je Peter Pri Ježevcu pohvalil nemščino moje stare matere, mu je ta lakonično odgovorila, da se jo je naučila v koncentracijskem taborišču.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
7
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,237
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,279
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,722
04/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,334
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,058
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,445
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,271
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
09/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 979
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,914