Komentar

Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti

Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi podpišejo pod njih. Uredništvo bi namreč takšne tekste objavilo, s tem pa bralce še bolj vključilo v vsebino našega medija. Prvi se je naši pobudi odzval gospod Angel Polajnko. Njegove komentarje, ki običajno doživijo precej "dvignjenih palcev" drugih bralcev in komentatorjev, na portalu+ redno beremo. No, danes ga bomo prvič brali "na drugi strani", kot pravega komentatorja torej. Izbral si je temo, ki je in bo še nekaj časa aktualna v slovenski politiki ... drugi tir. Ki ni nič drugega, pravi gospod Polajnko, kot spomenik potratnosti in neumnosti.

17.03.2019 08:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Angel Polajnko   portal+   drugi tir   Luka Koper   Divača   železnica   Alenka Bratušek   gradbeništvo

Pri izgradnji drugega tira gre za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

Razprave o drugem tiru postajajo od časa do časa vroče, potem se zopet ohladijo. Tu in tam koga odžagajo, potem pa se vse umiri. Kljub vsemu gre za problem. Glede na vse hudo, kar smo morali v samostojni Sloveniji že preživeti - bančni kriminal, divje lastninjenje, učvrstitev mafije na položajih, ki odločilno vplivajo na razvoj države -, je drugi tir v bistvu drobiž. Kaj pa je milijarda proti okradenemu bogastvu, ki ga ocenjujejo na 60-70 milijard evrov?

 

Kljub vsemu pa gre pri drugem tiru za nekaj več. Je sramota za gradbeniško stroko, ki je v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Ne glede na to, da so propadli gradbeni velikani, je v Sloveniji še vedno dovolj kvalitetnih gradbenikov in dovolj znanja, da se takšna lumparija ne bi smela dogajati. Ne bom se spuščal v intrige, prevare, šarlatanstvo in podobne zavržne aktivnosti, ki se dogajajo pri realizaciji drugega tira. Prikazal bom samo pot, po kateri bi morali voditi izgradnjo drugega tira; in če bi takšno pot ubrali od samega začetka, sedaj problema ne bi bilo več.

 

Na razpolago imamo tri možnosti.

 

 

Prva možnost

 

Najprej je potrebno preveriti, ali je mogoče obstoječi tir usposobiti tako, da bo zadostoval za prevoz vsega tovora, ki ga generira Luka Koper in ki ga prevzema železnica. Vemo, da je teoretična kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Takšno kapaciteto na obstoječem tiru skorajda ni mogoče doseči. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi Luka Koper kljub vsem širitvam in posodobitvam ne more bistveno preseči te kapacitete pretovora okrog 50 milijonov ton. Luka Koper je omejena predvsem z zahtevami domačega prebivalstva in naravovarstvenih pogojev. Vemo, da prebivalci Ankarana ne dovolijo niti izgradnje 3. pomola v predvidenem obsegu, kaj šele da bi dovolili širitev luke na kapaciteto 100 ali več milijonov ton pretovora.

 

Takšna širitev bi namreč  izbrisala Ankaran, z luško dejavnostjo pokrila vso zaledje pristanišča, Koper bi znatno presegel 100.000 prebivalcev. Poglobiti bi bilo potrebno Koprski zaliv za vpovbo največjih ladij in še marsikaj. Vse navedeno pa prebivalci zanesljivo ne bi dovolili in zato je pač kapaciteta luke omejena. Prav ta omejitev pogojuje rešitev železniške povezave. Nesmiselno je namreč načrtovati progo s kapaciteto prevoženega tovora, ki presega pretovor  v luki. Z vsemi ukrepi posodobitve obstoječega tira je možno doseči takšno kapaciteto, ki je skladna s kapaciteto pretovora v luki. V ta namen je potrebno menjati sistem elektro vleke, ojačati elektro omrežje, nabaviti ustrezne lokomotive in zagotoviti požarno varnost in protihrupne ukrepe.

 

Ali vemo, koliko bi vse to stalo? Do kdaj je to možno izvesti? Zakaj te opcije ni na mizi?

 

Druga možnost

 

Druga možnost rešitve problema je v izgradnji nove proge med Divačo in Koprom. Prav ta možnost je sedaj edina opcija. Tukaj pa je velika čer, ki kaže, da gradnja ni namenjena reševanju prevoza blaga za Luko Koper, temveč da gre za zaslužke nekega gradbenega lobija, ki želi ob nenormalno dragi trasi mastno zaslužiti.

 

Vsak projektant ceste ali železnice ve, da sta dva elementa pri trasiranju tista, ki bistveno vplivata na ceno: to sta podolžni sklon in računska hitrost.  Podolžni sklon je na železnici omejen, saj vlaki ne morejo premagovati večjih naklonov od 3 do 4 %.  Vzdolžni naklon je pri železnici tako občutljiv, da se običajno meri v promilih, kar pomeni, koliko metrov na tekoči kilometer se lahko proga dvigne. V danem primeru uzakonjene trase drugega tira je izbran vzdolžni naklon 17 ‰, kar je pravo razkošje, saj bi lahko bil vsaj 25 ‰, ali še več. Vemo, da mora proga premagati okrog 400 metrov višinske razlike, kolikor znaša razlika med Divačo in Koprom. Večji je izbrani vzdolžni naklon, krajša je proga in seveda tudi cenejša.

 

Torej je že izbira vzdolžnega naklona nepotrebna potrata. Še hujša pa je povsem neutemeljena računska hitrost. Ta je izbrana in znaša 160 km/h. Prav neverjetno je, kako je uspelo ekipi, ki vodi projekt, določiti takšno računsko hitrost za industrijski tir? Kakorkoli razmišljamo o evropskih koridorjih, je proga Divača – Koper le industrijski tir, saj bo v glavnem služil za prevoz tvora iz Luke Koper, kar bo predstavljalo 90 do 95 % vsega zaslužka. Potniški promet bo prestavljal le nekaj več kot 5 %. Na tem odseku ne bo vozil noben mednarodni vlak, še najmanj pa kak intercity. V takšnem primeru bi zadostovala izbrana računska hitrost 80, največ pa 100 km/h.

 

Izbira računske hitrosti je pomembna zato, ker stroški gradnje naraščajo s kvadratom računske hitrosti. Torej  določena računska hitrost 160 km/h gradnjo silno podraži in posledica tega so številni predori in viadukti. Tukaj ne gre le za podražitev investicije, vedeti moramo, da bo tudi med eksploatacijo cena visoka, daj je vzdrževanje vedno odvisno od vrednosti vzdrževanega objekta. Nižja računska hitrost bi prav gotovo pocenila gradnjo, zato vsi, ki izbrani trasi nasprotujejo, upravičeno opozarjajo na razmetavanje denarja.

 

Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na pohlep, ki je prevzel gradbeni lobi in zahteva traso, ki bo terjala čim več in čim dražjih gradbenih del, te pa je mogoče doseči le z izbiro neustrezne računske hitrosti in potratno izbiro vzdolžnega nagiba.

 

Kolikor je bila javnost obveščena, je bil projekt predmet najrazličnejših revizij. Najverjetneje so se revizije ukvarjale le z računskimi kontrolami, niso pa se posvetile dejanski potrati, ki postavlja resen dvom, ali pri projektu resnično sodelujejo tudi gradbeni  strokovnjaki. Gradbeni strokovnjak takšnih nesmislov ne bi smel spregledati, saj se o trasiranju pouči že v srednji šoli, ko mora izdelati program povezave točke A s točko B.

 

Kot je bilo že omenjeno, je kapaciteta železnike proge med Divačo in Koprom pogojena z največjo kapaciteto pretovora v luki Koper. Omenil sem, da je kapaciteta enotirne proge okrog 70 milijonov ton na leto. Pri izgradnji nove proge je takšno kapaciteto mogoče doseči. Takšna kapaciteta v popolnosti zadostuje za prevzem vsega tovora iz Luke Koper. Tukaj pa takoj opazimo strokovno popolnoma neutemeljeno razmišljanje o dvotirni progi. Dvotirna proga namreč omogoča znatno večje kapacitete prevoženega tovora. Gre za nekaj 100 milijonov ton. Takšne kapacitete na progi med Divačo in Koprom ne potrebujemo, saj Luka Koper ni in ne bo sposobna zagotavljati takšnih količin pretovora.

 

Vprašanje je, komu odgovarja takšna potrata. Kolikor je znano, namerava država graditi enotirno progo, namesto servisnih predorov pa izgraditi normalne enotirne predore ter omogočiti izgraditi v drugi fazi drugi tir takrat, ko bi pretovor v Luki Koper to zahteval. To se ne bo zgodilo nikoli, zato bodo izgrajeni predori prestavljali dodaten spomenik potratnosti. Ali je kdo med šarlatani, k vodijo investicijo, na to pomisli? Recimo ministrica Alenka Bratušek, ki nas tako vehementno prepričuje o naravnost odličnemu vodenju investicije. Ali se ministrica zaveda, da bodo dodatni predori postali spomenik zapravljivosti in predvsem nevednosti tistih, ki investicijo vodijo? Spomenik neumnosti bo trajen in bo še mnogim naslednjim generacijam pričal o nevednosti ministrice Alenke Bratušek,  nepotrebne opuščene predore pa bodo verjetno imenovali Alenkine luknje.

 

 

Tretja možnost

 

Že ob bežni analizi prvih dveh možnosti (tj. s posodobitvijo obstoječega tira za večjo učinkovitost ali izgradnjo enotirne proge) dosežemo možnost prevzema vsega tovora iz Luke Koper, s čemer je dokazano, da dvotirna proga ni potrebna. To bi moralo biti jasno vsem, ki se vsaj malo spoznajo na ekonomiko izgradnje. Vse, kar bo vloženo v gradnjo dvotirne proge, je popolni nesmisel in zapravljanje denarja. Kljub temu pa obstaja možnost racionalnejšega zapravljanja denarja. Ob zmanjšani obratovalni hitrosti na novi progi Divača – Koper  na 100 ali 80 km/h je možnost izgradnje dvotirnih predorov. Ta varianta je bistveno cenejša od izgradnje dveh ločenih tirov. To varianto je možno izvesti brez kakršnih koli dodatnih zapletov, saj se lahko v celoti uporabi državni lokacijski načrt, lahko se uporabi lokacijsko dovoljenje. Potrebno je le preprojektiranje trase, kar pa je zelo enostavna sprememba.

 

Iz vsega navedene sledi, da gre pri izgradnji drugega tira za veliko potrato sredstev, celo za neumnost, ki bo še dolgo časa pričala o nesposobnosti države, da smotrno uporablja javni denar. Pričala bo tudi o sumu prilaščanja proračunskih sredstev v korist lobijev, ki forsirajo potratno gradnjo.

 

Sedaj je skrajni čas, da se odgovorni odpravijo vsaj največje neumnosti. Politika naj se zamisli in prisluhne stroki, ki ji edina lahko pomaga iz zagate, v katero je zlezla zato, ker stroke in opozorila ni hotela upoštevati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,495
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,362
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,736
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,303
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,192
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,011
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,185
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,124
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,029
10/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,155